Odločitev številka: 018-010/2017-4 navajamo v celoti:
»SKLEP
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva glede oddaje javnega naročila »Izdelava projektne dokumentacije za investicije v kanalizacijska in vodovodna omrežja v občinah Grosuplje, Dobrepolje, Ivančna Gorica in Velike Lašče« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj LINEAL, d. o. o., Jezdarska ulica 3, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška pisarna Razgoršek-Dremelj, d. o. o., Linhartova ulica 6, Maribor, zoper ravnanje naročnika JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSUPLJE, d. o. o., Cesta na Krko 7, Grosuplje (v nadaljevanju: naročnik), dne 17. 2. 2017
ODLOČILA
1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi:
– »POGOJ 1« v vsebini, kot izhaja iz alinee viii razdelka »Tehnična sposobnost« naslova »Pogoji za priznanje usposobljenosti«, razveljavita pa se tudi oba odgovora naročnika »Datum objave: 28.12.2016 11:38« in »Datum objave: 28.12.2016 11:42«, objavljena na Portalu javnih naročil, v vseh vsebinah, ki se nanašajo na »POGOJ 1«, kot izhaja iz alinee viii razdelka »Tehnična sposobnost« naslova »Pogoji za priznanje usposobljenosti«;
– vsebina določbe, v kateri je v razdelku »Tehnična sposobnost« naslova »Pogoji za priznanje usposobljenosti« naročnik v navezavi na »POGOJ 1«, »POGOJ 2« in »POGOJ 3« (tako glede partnerjev v skupni ponudbi kot glede podizvajalcev – vezano na reference) določil, da »mora vodilni partner izpolnjevati najmanj polovico (50 %) pogoja«.
V preostalih delih se vlagateljev zahtevek za revizijo zavrne.
2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 1.715,41 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.
Obrazložitev
Naročnik je dne 2. 12. 2016 sprejel sklep o začetku postopka oddaje naročila za izdelavo projektne dokumentacije za investicije v kanalizacijska in vodovodna omrežja v občinah Grosuplje, Dobrepolje, Ivančna Gorica in Velike Lašče (v nadaljevanju: naročilo). Obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega naročila po odprtem postopku (z namenom sklenitve okvirnega sporazuma) je bilo dne 5. 12. 2016 (s številko objave JN007669/2016) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 6. 12. 2016 pa (s številko dokumenta 428414) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2016/S 235.
Naročnik je vlagateljev »ZAHTEVEK ZA REVIZIJO«, z dne 5. 1. 2017, skupaj s prilogami prejel dne 6. 1. 2017 (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj (primarno) predlaga razveljavitev postopka oddaje tega naročila v celoti, podredno pa predlaga, da »se razveljavi razpisna dokumentacija v točki 12. Sklenitev okvirnega sporazuma in spremembe okvirnega sporazuma in v poglavju Tehnična sposobnost (pogoj 1-4)«. Vlagatelj obenem zahteva tudi povračilo stroškov postopka, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi vred. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje
– »[n]apačn[o] izvedb[o] odprtega postopa oddaje javnega naročila za sklenitev okvirnega sporazuma«;
– da so reference »diskriminatorne ter nesorazmerne in nepovezane s predmetom javnega naročila ter, da ne obstojijo objektivno opravičljivi razlogi, ki tako visoke reference opravičujejo«. Po zatrjevanju vlagatelja je naročnik določil (med drugim) »nesorazmerno visoko kapaciteto čistilne naprave (tri reference za 1000 PE in tri reference za 2000 PE)«;
– da je (referenčna) zahteva po tem, da »so na enem projektu 3 gradbena in 3 uporabna dovoljenja«, […] »nesorazmerna in nepovezana s predmetom javnega naročila«, […] »ponudnik, ki je izvedel projekt, kjer je bilo pridobljeno eno gradbeno dovoljenje in uporabno dovoljenje ali ponudnik, ki je izvedel projekt, kjer so bila pridobljena dve gradbeni dovoljenji in uporabni dovoljenji«, pa je tudi »sposoben, da izvede projekt, kjer bi bila pridobljena tri gradbena in tri uporabna dovoljenja«;
– da bi moral naročnik s ciljem zagotavljanja in spoštovanja načel, na katerih temelji javno naročanje, ter zagotavljanja konkurence predmet tega naročila razdeliti na sklope (z enovitostjo naročila naročnik namreč, po zatrjevanju vlagatelja, povzroča diskriminacijo med ponudniki in nesorazmernost zahtev s predmetom naročila);
– da je naročnik kršil določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) tudi s tem, ko je zahteval, da »mora vodilni partner izkazovati 50% referenc sam«.
Naročnik je dne 9. 1. 2017 sprejel sklep o zadržanju izvajanja postopka oddaje naročila, dne 18. 1. 2017 pa je sprejel »SKLEP O ZAVRNITVI ZAHTEVKA ZA REVIZIJO« (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), s katerim je v celoti zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo in »vlagateljevo priglasitev povračila stroškov revizijskega postopka«. V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik
– meni, da je pri oddaji zadevnega naročila izbral ustrezen postopek;
– zatrjuje, da so ob upoštevanju okoliščin konkretnega dejanskega stanja (tudi kompleksnosti predmeta naročila, ki poleg vsega zajema še večje število objektov) reference določene skladno z ZJN-3;
– zatrjuje, da je (referenčna) zahteva po tem, da »so na enem projektu 3 gradbena in 3 uporabna dovoljenja«, sorazmerna, povezana s predmetom naročila in ob upoštevanju okoliščin konkretnega dejanskega stanja (tudi kompleksnosti predmeta naročila) skladna z določbami ZJN-3;
– zatrjuje, da očitek, po katerem bi moral predmet zadevnega naročila razdeliti na sklope, ob »upoštevanju petega odstavka 5. člena ZPVPJN ni dopusten«, saj »v zvezi s predmetnim revizijskim razlogom ni prejel nobenega opozorila na očitano kršitev, kljub temu, da je imel ali vlagatelj ali katerikoli drug ponudnik možnost podati predmetno opozorilo prek Portala javnih naročil«;
– zatrjuje, da ob upoštevanju okoliščin konkretnega dejanskega stanja (tudi kompleksnosti predmeta naročila, projektiranja več tehnično zahtevnih projektov tekom daljšega obdobja, za katerega se sklepa okvirni sporazum, rizikov, da »tekom izvajanja okvirnega sporazuma nastopijo različne okoliščine, katerih posledica bi bila lahko sprememba skupne ponudbe«, ter nekaterih drugih razlogov) ni kršil določb ZJN-3 s tem, ko je zahteval, da »mora vodilni partner izkazovati 50% referenc sam«.
Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kot zatrjuje, prejel dne 20. 1. 2017, naročnik pa je z dopisom, z dne 19. 1. 2017, odstopil dokumentacijo o oddaji tega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje zadevnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.
Državna revizijska komisija je dne 26. 1. 2017 prejela vlogo »OPREDELITEV VLAGATELJA DO NAVEDB NAROČNIKA« (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V njej se vlagatelj opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, navedbe naročnika »v celoti prereka in Državni revizijski komisiji predlaga, da v revizijskem postopku odloči tako, kot je« […] »predlagal v zahtevku za revizijo«.
Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje tega naročila, po proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, pa tudi po proučitvi predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je zahtevek za revizijo vložen v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZPVPJN, torej v osmih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu (številka JN007669/2016-B01) na Portalu javnih naročil (5. 12. 2016) oziroma od dneva objave vprašanja in odgovora z »Datum[om] objave: 30.12.2016 12:41« ter ostalih vprašanj in odgovorov v času od 28. 12. 2016 do 29. 12. 2016. Vlagatelj je namreč zahtevek za revizijo naročniku osebno prinesel dne 6. 1. 2017, če je vloga vezana na rok, pa se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče (prvi odstavek 112. člena Zakona o pravdnem postopku – Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP – v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN). Poleg tega je Državna revizijska komisija že večkrat odločila, da so tudi pojasnila in spremembe (v konkretnem primeru je naročnik v odgovoru z »Datum[om] objave: 30.12.2016 12:41« spremenil vsebino pogoja v delu glede minimalne izobrazbe posameznega kadra), ki jih naročnik objavi na Portalu javnih naročil kot odgovore na vprašanja gospodarskih subjektov (tretja poved prvega odstavka 67. člena ZJN-3, v povezavi s prvo povedjo istega odstavka istega člena), po vsebini in namenu enakovredna oziroma enakovredne podatkom iz objave obvestila. Vsi ti podatki postanejo del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (prvi odstavek 67. člena ZJN-3).
Vlagatelj v zahtevku za revizijo (v točki 2.a) najprej zatrjuje »[n]apačn[o] izvedb[o] odprtega postopa oddaje javnega naročila za sklenitev okvirnega sporazuma«.
V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v obvestilu o javnem naročilu (3. točka prvega odstavka 52. člena ZJN-3), objavljenem na Portalu javnih naročil in v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, navedel, da predmetno naročilo izvaja po odprtem postopku (točka IV.1.1 zadevnega obvestila).
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da naročnik lahko sklene okvirni sporazum, če uporabi enega od postopkov iz ZJN-3 (prvi odstavek 48. člena ZJN-3), pri čemer so postopki, ki jih za oddajo javnega naročila lahko uporabi naročnik, našteti v 38. členu ZJN-3.
Upoštevaje navedeno in dejstvo, da vlagatelj pri zatrjevanju domnevnih kršitev naročnika v zahtevku za revizijo izhaja iz izhodišča, da naročnik v konkretnem primeru izvaja odprti postopek oddaje naročila, po drugi strani pa že sam zatrjuje, da bi »[i]zbor ponudnika oz. priznanje sposobnosti ponudnikov na način, kot to izvaja naročnik«, […] »kvečjemu lahko predstavljal prvo fazo omejenega postopka oddaje javnega naročila« (četrti odstavek na strani 4), Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v konkretnem primeru ni ustrezno izkazal, kako zatrjevana kršitev naročnika tudi v primeru, če bi bila dejansko ugotovljena (izvedba postopka v vsebini, kot ga izvaja naročnik), vpliva na njegov položaj v postopku (ne glede na to, ali naročnik v konkretnem primeru izvaja odprti ali omejeni postopek oddaje naročila). Vlagatelj je v tem postopku pravnega varstva sicer izkazal, da ima interes za sklenitev okvirnega sporazuma (in za dodelitev naročila), vendar pa pri tem tudi sicer le splošno in nekonkretizirano zatrjuje, da bi mu »zaradi v tem zahtevku za revizijo izpostavljenih nezakonitih določil razpisne dokumentacije lahko nastala škoda« (prvi odstavek 1. točke na strani 2 zahtevka za revizijo). Ob tem ne gre prezreti niti dejstva, da pravno varstvo javnega interesa lahko uveljavljajo zgolj zagovorniki javnega interesa, taksativno navedeni v drugem odstavku 6. člena ZPVPJN, med njimi pa ni vlagatelja (6. člen ZPVPJN).
Glede na navedeno Državna revizijska komisija o zahtevku za revizijo v vsebini, kot izhaja iz točke 2.a, ni odločala.
Čeprav navedeno v ničemer ne vpliva na dosedanje ugotovitve in zaključke Državne revizijske komisije, v zvezi z zatrjevanji vlagatelja, ki se v točki 2.a nanašajo na določanje meril, Državna revizijska komisija še pripominja, da je naročnik v 12. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v prvem odstavku) jasno določil, da bodo k podpisu okvirnih sporazumov pozvani ponudniki, ki bodo izpolnjevali pogoje za usposobljenost in bodo oddali dopustne ponudbe, v dokumentaciji v zvezi z oddajo zadevnega naročila pa je določil tudi merila za izbor ponudb v okviru oddaje posameznega naročila (naročnik je zapisal: »Merilo v okviru izbora ponudb za oddajo posameznega naročila je: ekonomska najugodnejša ponudba«). Vlagatelj ne zatrjuje, da je z merili za izbor ponudb v okviru oddaje posameznega naročila v vsebini, kot jih je določil, naročnik morebiti kršil določbe ZJN-3. V zvezi z zatrjevanjem vlagatelja, da je naročnik »kot zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti zahteval menico v višini 10% pogodbene vrednosti, pri čemer pa pogodbene vrednosti v fazi oddaje javnega naročila po odprtem postopku sploh ni, saj naročnik ni določil nikakršnega merila za izbiro ponudnika«, ter v navezavi na zatrjevanja vlagatelja, da »vrednost menice za dobro izvedbo ne obstoji« (oboje četrti odstavek na strani 6 zahtevka za revizijo), pa Državna revizijska komisija pripominja, da v zvezi z zavarovanjem za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti »ni zahtevano dokazilo, ponudnik s podpisom obrazca krovna izjava potrjuje, da bo naročniku izročil ustrezno zavarovanje«. Skladno s poglavjem »Vsebina ponudbene dokumentacije« (11. točka tabele) dokumentacije v zvezi z oddajo naročila mora biti »[v]zorec menične izjave za dobro izvedbo« zgolj parafiran (ne pa izpolnjen, podpisan in žigosan – primerjaj opombe glede nekaterih drugih obrazcev). Zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti bo naročniku »predložil« (le) »usposobljeni ponudnik, ko bo z njim sklenjena pogodba o oddaji posameznega naročila na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma« (glej dokumentacijo v zvezi z oddajo naročila, poglavje »Finančna zavarovanja«). Ko bo z usposobljenim ponudnikom »sklenjena pogodba o oddaji posameznega naročila na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma«, bo pogodbena vrednost torej že znana, tudi sicer pa je ta vnaprej zamejena z odstotkom (»najmanj 10,00 % pogodbene vrednosti z DDV« – glej tudi Obrazec številka 11).
Vlagatelj v zahtevku za revizijo (v točki 2.b) nadalje zatrjuje, da so reference, kot jih je določil naročnik, »diskriminatorne ter nesorazmerne in nepovezane s predmetom javnega naročila ter, da ne obstojijo objektivno opravičljivi razlogi, ki tako visoke reference opravičujejo« (prvi odstavek na strani 7).
V zvezi z navedenim Državna…
