9.1 Javno naročanje na področju obrambe in varnosti v RS
dr. Andreja Primec
Temeljni pravni akt, ki v RS ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti je Zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (Ur. l. RS, št. 90/2012 in 90/14 - ZDU-1l, v nadaljevanju ZJNPOV), ki skupaj z ZJN-3 zaokrožuje področje javnega naročanja v RS. V veljavi je od 30. 12. 2012.
ZJNPOV ureja naročila, ki so se do njegove uveljavitve izvajala na podlagi Uredbe o obrambnih in zaupnih naročilih (Ur. l. RS, št. 80/07).
V zvezi s kršitvami pri oddaji javnih naročil na podlagi ZJNPOV se uporablja zakon, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja - ZPVPJN (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami).
Najpomembnejši podzakonski akti
Na podlagi ZJNPOV sta bila sprejeta naslednja podzakonska akta:
- Uredba o seznamih storitev na področju obrambe in varnosti, o dejavnosti na področjih gradenj, vojaške opreme, občutljive opreme, občutljivih gradenj in občutljivih storitev, o obveznih informacijah v objavah in o zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje, ter o medresorski komisiji za izdajo soglasij k naročilom iz 11. člena Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (Ur. l. RS, št. 4/2013).
- Pravilnik o vrstah podatkov o oddanih javnih naročilih v preteklem letu na podlagi Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti ter načinu njihovega zbiranj (Ur. l. RS, št. 57/2013 in 3/2015).
Uredba vsebuje priloge z natančnimi seznami blaga (vojaške opreme), storitev in gradenj na področju obrambe in varnosti, za katere je treba izpeljati postopke javnega naročanja po pravilih ZJNPOV. Na ta način uredba dopolnjuje 2. člen ZJNPOV, ki na splošno določa predmet javnega naročanja po določbah tega zakona.
Razmejitev uporabe določb ZJN-3 in ZJNPOV
Določila ZJNPOV se uporabljajo izključno za javna naročila na področju obrambe in varnosti, ki so izvzeta iz uporabe splošne zakonodaje s področja javnega naročanja. Le za predmete javnega naročanja (blago, storitve ali gradnje s področja obrambe in varnosti, ki bodo podrobneje opredeljeni v nadaljevanju), za katere se ne uporablja ZJNPOV, je mogoče uporabiti določila ZJN-3.
V primeru t. i. mešanih naročil, katerih predmet so blago, storitve ali gradnje s področja uporabe ZJNPOV in deloma tudi s področja uporabe ZJN-3, se naročilo odda v skladu z določbami ZJNPOV, če je oddaja enovitega naročila upravičena s stvarnimi, dejansko utemeljenimi razlogi. Naročnik pa ne sme sprejeti odločitve o izvedbi enovitega naročila po ZJNPOV le z namenom, da bi se izognil uporabi določb ZJN-3.
Pravo EU
Z ZJNPOV se v slovenski pravni red prenaša del Direktive 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L št. 216 z dne 20. 8. 2009, str. 76), nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 2015/2340/EU z dne 15. decembra 2015 o spremembi Direktive 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede pragov za uporabo v postopkih za oddajo naročil (UL L št. 330 z dne 16. 12. 2015, str. 14).
Ta direktiva je bila sprejeta z namenom poenotenja in uvedbe poštenih in preglednih pravil za naročila na obrambnem in varnostnem področju za vse države članice Tako bi se naj omogočilo podjetjem držav članic, ki proizvajajo obrambno opremo, dostop na trge drugih držav članic.
Direktiva 2009/81 ES vključuje naročila naslednjih predmetov, ki jih oddajajo naročniki na obrambnem in varnostnem področju:
- dobava vojaške opreme, pa tudi njenih delov, komponent oziroma sklopov,
- dobava občutljive opreme, pa tudi njenih delov, komponent oziroma sklopov,
- gradnje, blago in storitve, neposredno povezani z opremo iz predhodnih točk, za vse elemente v njeni življenjski dobi,
- gradnje in storitve za specifične vojaške namene ali občutljive gradnje in občutljive storitve.
Direktiva pa še vedno dopušča izjema za določene vrste naročil (kadar je to potrebno zaradi zaščite javne varnosti ali bistvenih varnostnih interesov države članice).
Splošne značilnosti javnega naročanja na področju obrambe in varnosti
ZJNPOV ureja obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov pri javnem naročanju blaga, storitev in gradenj na obrambnem in varnostnem področju.
Predmet javnih naročil, ki se oddajajo po določbah ZJNPOV
Predmet javnega naročanja na obrambnem in varnostnem področju po ZJNPOV je:
- vojaška oprema, njeni sestavni deli ali sklopi;
- občutljiva oprema, njeni sestavni deli ali sklopi;
- storitve za specifično vojaške namene;
- gradnje za specifično vojaške namene;
- občutljive storitve;
- občutljive gradnje;
- naročila, ki se izvajajo na podlagi 346. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C št. 83 z dne 30. 3. 2010, str. 47, v nadaljnjem besedilu PDEU);
- naročila za izvajanje obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti;
- blago, storitve ali gradnje, ki so v katerikoli fazi celotne življenjske dobe vojaške opreme neposredno povezane s to opremo, njenimi sestavnimi deli ali sklopi;
- gradnje, blago in storitve, ki so v katerikoli fazi celotne življenjske dobe občutljive opreme neposredno povezane s to opremo, njenimi sestavnimi deli ali sklopi.
Kot smo že omenili, je natančnejši seznam predmetov javnih naročil na področju obrambe in varnosti določen z uredbo. V zvezi s prilogo uredbe, ki se nanaša na seznam storitev, velja poudariti, da uredba deli storitve v dve skupini in je zato oblikovala dva ločena seznama: Seznam storitev na področju obrambe in varnosti A ter Seznam storitev na področju obrambe in varnosti B.
Naročila, katerih predmet so storitve s seznama storitev A, se oddajo v skladu z določili ZJNPOV. Naročila, katerih predmet so storitve s seznama B, se oddajo le v skladu z določbami ZJNPOV, ki določajo način opredelitve predmeta in tehnične specifikacije. Naročnik mora pri naročanju storitev s tega seznama spoštovati tudi pravila za objavo obvestil o oddaji naročila.
Naročila, katerih predmet so storitve z obeh seznamov, se oddajo v skladu z določbami ZJNPOV, če je vrednost storitev s seznama storitev A, večja od vrednosti storitev s seznama storitev B. V nasprotnem primeru se za ta naročila uporabljajo le določbe, ki določajo tehnične specifikacije in pravila za objavo obvestil o oddaji naročila (15. člen ZJNPOV).
Naročila, ki so izvzeta iz uporabe ZJNPOV
Zakon razlikuje med:
1. naročili, ki so izključena od uporabe določb ZJNPOV, ker se zanje uporabljajo pravila mednarodnih sporazumov,
Ta naročila urejajo posebna postopkovna pravila iz dvostranskih ali večstranskih mednarodnih sporazumov z državami članicami ali tretjimi državami ali postopkovna pravila mednarodne organizacije, ki jih je RS dolžna spoštovati.
2. posebnimi izjemami, ki sploh niso predmet javnega naročanja,
Zakon natančno določa, katera naročila so izvzeta iz uporabe zakona, npr. izjeme, kot jih določa ZJN-3 (finančne storitve, pogodbe o zaposlitvi, storitve na področju arbitraže in poravnave itd.), poleg teh pa dodaja še nekaj specifičnih izjem (glej 10. člen ZJNPOV).
3. naročili, ki se izvajajo na podlagi določb 346. člena PDEU (Pogodbe o delovanju Evropske unije) in naročili za izvajanje obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti.
V to skupino se uvrščajo naročila, ki jih zaradi njihove strogo zaupne narave in varnostnih interesov države ni mogoče uvrščati med ostala naročila in posledično zanje ni mogoče upoštevati pravil za postopek zbiranja ponudb po…
