3.1.1 Odprti postopek javnega naročanja
mag. Boštjan J. Turk
Zakon o javnih naročilih (ZJN-3) pozna 8 postopkov javnega naročanja, in sicer odprti postopek, omejeni postopek, konkurenčni dialog, partnerstvo za inovacije, konkurenčni postopek s pogajanji, postopek s pogajanji z objavo, postopek s pogajanji brez predhodne objave ter postopek naročila male vrednosti.
Na odprtem postopku so zgrajeni tudi vsi ostali postopki javnega naročanja. Je najbolj sistematičen, enostaven in posledično tudi najpogosteje uporabljen. Bistvo odprtega postopka je, da naročnik z objavo, podano na ustrezen način, povabi vse gospodarske subjekte k dajanju ponudb v določenem roku in med njimi izbere najugodnejšega ponudnika tako, da zasleduje načelo gospodarnosti postopka. Odprti postopek v največji meri zagotavlja upoštevanje ciljev in temeljnih načel javnega naročanja in je tako tisti postopek, ki naj bi ga naročnik praviloma izbral. Gre za enofazni proces v katerem lahko vsak gospodarski subjekt predloži svojo ponudbo, naročnik pa na koncu izbere tistega, ki najbolj ustreza merilom razpisne dokumentacije.
Sklep o oddaji javnega naročila
Pred začetkom postopka javnega naročanja je priporočljivo, da naročnik izvede preverjanje trga in ugotovi, kakšne so cene za predmetno javno naročilo. Ta faza ni obvezna, zakon pa tudi ne predpisuje metode za izvedbo take analize, tako da je ta prepuščena naročniku. V ta namen se lahko izvede tudi strokovni dialog in v okviru tega naročnik zaprosi ali upošteva nasvete, ki jih bo lahko uporabil pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pod pogojem, da ne gre za način omejevanja konkurence na trgu (64. člen ZJN-3).
Naročnik mora v začetni fazi izvesti izračun ocenjene vrednosti javnega naročila glede na metode, ki jih opisuje 24. člen ZJN-3, šele nato lahko začne postopek oddaje javnega naročila. Naročniki, ki so neposredni ali posredni proračunski uporabniki, morajo upoštevati še pravila, ki jih določa Zakon o javnih financah (ZJF). Postopek se načeloma začne, ko naročnik sprejme sklep o oddaji javnega naročila, pred tem pa mora kot proračunski uporabnik imeti že zagotovljena proračunska sredstva za izvedbo javnega naročila. V sklepu naročnik navede vir in obseg sredstev, ki so namenjena javnemu naročilu, predmet javnega naročila in izbrani postopek. Če predmet javnega naročila dopušča in če to prispeva k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila, mora naročnik javno naročilo oddati po ločenih sklopih ter določiti velikost in predmet takšnih sklopov. Pri tem mora zagotoviti nediskriminatorno obravnavo in s tem večjo dostopnost javnega naročila gospodarskim subjektom. Javno naročilo ne sme biti razdeljeno na več sklopov le zato, da bi to omogočalo izbiro določene vrste postopka ali kako drugače vplivalo na postopek javnega naročanje. Če naročnik ne sprejme sklepa o začetku postopka, mora pred objavo povabila k sodelovanju ali pošiljanju povabila k potrditvi interesa ali povabila na pogajanja, vir in obseg sredstev, namenjen izvedbi javnega naročila, dokumentirati na drug ustrezen način (66. člen ZJN-3).
Objava dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila
Sklepu o oddaji javnega naročila sledi objava kot nujna faza legitimno izvedenega postopka javnega naročanja. Z objavo se zagotovi konkurenca za konkretno javno naročilo. ZJN-3 določa, da mora naročnik dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila objaviti na elektronski način, in sicer na za to namenjenem portalu e-naročanje. Če vrednost predmeta javnega naročila presega evropske mejne vrednosti, mora naročnik zagotoviti objavo tudi v Uradnem listu EU. Objava se zagotovi z elektronskim obrazcem, kjer naročnik v povezavi s predmetom javnega naročila izpolni predpisane rubrike. Pri tem mora navesti CPV kodo s katero označi predmet javnega naročila, rok za oddajo ponudb, način predložitve ponudbe, kontaktno osebo, itd.. Hkrati z objavo, mora naročnik zagotoviti, da je zainteresiranim gospodarskim subjektom na razpolago…
