14.13 Poslovna skrivnost v postopkih javnega naročanja
mag. Boštjan J. Turk
V Sloveniji je varovanje poslovnih skrivnosti v postopkih javnega naročanja določeno tako z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3) kot tudi z Zakonom o poslovni skrivnosti (ZPosS), ki sta ključna za varovanje poslovnih skrivnosti in zagotavljanje transparentnosti postopkov naročanja.
Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) ureja postopke javnih naročil in določa pravila glede varovanja poslovnih skrivnosti v teh postopkih.
Na drugi strani pa Zakon o poslovni skrivnosti (ZPosS) obravnava širše področje varovanja poslovnih skrivnosti v gospodarskem življenju, vključno z določitvijo pravil za zaščito poslovnih skrivnosti, obveznosti varovanja in rabe poslovnih skrivnosti ter sankcij v primeru njihove kršitve.
Primer poslovne skrivnosti v praksi postopka javnega naročanja
Predstavljajmo si, da je gradbeno podjetje A vložilo ponudbo za izgradnjo novega mostu v mestu. V svoji ponudbi je podjetje A priložilo izčrpno tehnično dokumentacijo, ki vsebuje podrobne načrte in inženirske rešitve za most. Vse informacije v teh dokumentih so označene kot poslovna skrivnost v skladu z Zakonom o poslovni skrivnosti. Naročnik, mestna občina, je dolžan varovati te informacije kot poslovno skrivnost in jih ne sme razkriti javnosti ali drugim ponudnikom v postopku. Vendar pa so nekateri podatki, kot je cena na enoto in skupna vrednost ponudbe, vedno javni in jih naročnik lahko razkrije javnosti. Kljub temu mora naročnik zagotoviti, da se zaupni podatki, označeni kot poslovna skrivnost, ne razkrijejo nepooblaščenim osebam.
Tako se v postopkih javnega naročanja uporabljajo določbe o varovanju poslovnih skrivnosti iz Zakona o javnem naročanju (ZJN-3), medtem ko se v splošnem poslovnem okolju uporabljajo določbe iz Zakona o poslovni skrivnosti (ZPosS). Oba zakona skupaj zagotavljata celovito zaščito poslovnih skrivnosti v Sloveniji.
Pravno varstvo in transparentnost javnega naročanja
V postopkih javnega naročanja v Sloveniji je zagotovljena pravica ponudnikov do učinkovitega pravnega varstva (kar zagotavlja Državna revizijska komisija – DKOM). Ob tem je treba varovati tudi poslovno skrivnost, vendar pa ne na tak način, da bi bila zaradi tega ogrožena pravica ponudnika do učinkovitega pravnega varstva. To pomeni, da se ponudnik ne more sklicevati na poslovno skrivnost, da bi preprečil razkritje podatkov, saj je treba upoštevati tako pravico do pravnega varstva kot tudi…
