Dokument 430-34/2017/1 navajamo v celoti:
»1. Splošno o okvirnem sporazumu
Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15; v nadaljnjem besedilu: ZJN-3) opredeljuje okvirni sporazum v drugem odstavku 48. člena, in sicer: »Okvirni sporazum pomeni sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti, katerega predmet je določitev pogojev, s katerimi se uredijo naročila, ki se oddajo v posameznem obdobju, zlasti v zvezi s ceno in, če je ustrezno, predvideno količino.«. Okvirni sporazum je torej posebna vrsta pogodbe, ki se, upoštevaje določbe prvega odstavka 48. člena ZJN-3, sklene po katerem koli uspešno zaključenem postopku javnega naročanja.
Okvirni sporazum predstavlja učinkovito tehniko javnega naročanja, vendar naročnik na njegovi podlagi ne sme oddajati posameznih naročil, če sam ni stranka okvirnega sporazuma, pri čemer je lahko kot stranka naveden eksplicitno, tj. poimensko, ali opisno (npr. z navedbo določene kategorije naročnikov na jasno določenem geografskem območju). Po sklenitvi okvirnega sporazuma se lahko predmet, za katerega je bil sporazum sklenjen, odda le eni izmed strank. Novih gospodarskih subjektov ni mogoče vključevati v izvajanje teh naročil oziroma okvirnega sporazuma. Pri izvajanju okvirnega sporazuma lahko sodelujejo le njegove stranke na strani naročnika oziroma naročnikov in na strani izvajalca oziroma izvajalcev. ZJN-3 izrecno določa tudi, da se z načinom izvajanja okvirnega sporazuma oziroma posameznimi naročili, oddanimi na njegovi podlagi, v nobenem primeru ne smejo bistveno spremeniti pogoji iz okvirnega sporazuma.
ZJN-3 veljavnost okvirnega sporazuma omejuje na največ štiri leta, če so predmet naročanja blago, storitve ali gradnje na splošnem področju, in na največ osem let, če so predmet naročanja blago, storitve ali gradnje na infrastrukturnem področju. Okvirni sporazum za daljše obdobje lahko naročnik sklene izjemoma, kadar to opravičuje predmet naročanja (npr. v primeru daljše življenjske dobe aparata in nezdružljivosti tega aparata s potrošnim materialom drugega proizvajalca), kar mora naročnik ustrezno utemeljiti in dokumentirati.
2. Postopek za sklenitev okvirnega sporazuma
Ker se stranke okvirnega sporazuma izberejo v enem izmed postopkov javnega naročanja iz prvega odstavka 39. člena ZJN-3, mora naročnik v ta postopek vključiti ustrezne tehnične specifikacije, razloge za izključitev, pogoje za sodelovanje, pogodbena določila in merila za oddajo javnega naročila (opomba 1). ZJN-3 ne dopušča, da bi bil okvirni sporazum vzpostavljen v smislu kvalifikacijske liste oziroma liste usposobljenih gospodarskih subjektov, tj. brez medsebojne primerjave ponudb za sklenitev okvirnega sporazuma. Glede na določbe 48. člena ZJN-3 pa lahko naročnik v postopku izbire strank okvirnega sporazuma uporabi ena merila, v postopku izbire izvajalca posameznega naročila ali posameznih naročil v določenem obdobju veljavnosti sporazuma, ki ga izbere izmed strank okvirnega sporazuma, pa druga merila. Cena ali stroški oziroma ta vidik so praviloma sestavni del meril v postopku izbire strank okvirnega sporazuma, lahko pa so tudi del meril v postopku izbire izvajalca posameznega naročila oziroma naročil. V določenih primerih okvirnih sporazumov, zlasti kadar se med strankami sporazuma periodično odpira konkurenca v zvezi s ceno, je primerneje, da se v postopku izbire pogodbenih strank in pri odpiranju konkurence za izvedbo posameznega naročila oziroma naročil, uporabijo različna merila. S sklenitvijo okvirnega sporazuma se namreč ustvari omejen krog konkurentov, zato je smiselno, da naročnik, zlasti pri okvirnih sporazumih, ki jih ni sklenil z vsemi usposobljenimi ponudniki, pri odpiranju konkurence zagotovi, da se posamezno naročilo oziroma naročila oddajo tako, da merilo, ki je bilo uporabljeno za izbiro strank okvirnega sporazuma ne postane nebistveno (npr. z določbo, da cena pri odpiranju konkurence ne sme presegati cene iz postopka za sklenitev okvirnega sporazuma). V nasprotnem bi lahko bilo negospodarno, da naročnik za stranke okvirnega sporazuma ni izbral drugih ponudnikov. Kot velja za vsa druga naročila, pa je tudi pri okvirnih sporazumih pomembno, da naročnik v postopku izbire strank okvirnega sporazuma oziroma pri odpiranju konkurence uporabi vsa tista cenovna in necenovna (npr. dodatna leta garancijskega vzdrževanja) merila , ki pri izvrševanju pogodbenih obveznosti vplivajo na plačilo predmeta naročila in izvajanje pogodbe ter se pri izvajanju sporazumna (npr. že v fazi odpiranja konkurence) odrazijo kot dodatne zahteve glede izvajanja pogodbe, ker bil na račun izpolnjevanja teh meril ponudnik izbran kot pogodbena stranka. Glede na navedeno mora naročnik merila za izbor strank okvirnega sporazuma in morebitna merila za dodelitev posameznih naročil določiti posebej skrbno in zagotoviti, da se med seboj ne izključujejo oziroma da merila iz postopka izbire strank okvirnega sporazuma ne postanejo nebistvena pri izvajanju okvirnega sporazuma. V vsakem primeru pa morajo biti merila za izbor strank okvirnega sporazuma in merila za izbor izvajalca posameznega naročila oziroma naročil navedena v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila oziroma že v postopku izbire strank okvirnega sporazuma. Pri tem ZJN-3 dopušča, da so merila za izbor izvajalca posameznega naročila oziroma naročil zgolj natančneje opredeljena po sklenitvi okvirnega sporazuma (npr. z naknadno določitvijo ponderja).
Opomba 1: Čeprav ZJN-3 v primerjavi z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 – uradno prečiščeno besedilo, 19/14, 90/14 – ZDU-1I in 91/15 – ZJN-3; ZJN-2) izrecno ne določa, da se stranke okvirnega sporazuma izberejo ob uporabi meril za izbor oziroma oddajo javnega naročila, ta obveznost jasno izhaja iz določb ZJN-3 (npr. iz prvega odstavka 84. člena in prvega odstavka 89. člena ZJN-3).
3. Vrste in načini izvajanja okvirnega sporazumov
Okvirni sporazum se izvaja z oddajo posameznih naročil, pri čemer je posamezno naročilo ali obdobje, v katerem se oddajo posamezna naročila, lahko predmet odpiranja konkurence ali pa ne. ZJN-3 namreč v 48. členu ureja štiri osnovne vrste okvirnih sporazumov, ki jih je mogoče deloma kombinirati, pri čemer je ključno
- število gospodarskih subjektov – ponudnikov, s katerimi se sklene okvirni sporazum;
- ali okvirni sporazum določa vse pogoje glede zagotavljanja blaga, storitev ali gradnje z vidika posameznega naročila;
- ali okvirni sporazum z več…
