7.5.3.4 Sodni postopek kot tožba na ugotovitev izpodbojnosti pogodbe
dr. Andreja Primec
ZPVPJN glede sodnega varstva določa, da gre za nujne zadeve, o katerih sodišče odloča prednostno. To ob upoštevanju 83. člena Zakona o sodiščih (ZS) pomeni, da sodišča v zvezi s temi zadevami opravljajo naroke in odločajo v času sodnih počitnic (tj. od 15. julija do 15. avgusta), prav tako pa v tem času tečejo tudi procesni roki in se vročajo sodna pisanja.
Po uveljavitvi ZPVPJN se kršitve in drugi pogoji za izpodbojnost za primer kršitev pravil o javnem naročanju presojajo po ZPVPJN, po OZ pa le vprašanja, ki s tem zakonom niso urejena.
ZPVPJN loči izpodbojnost pogodbe in izpodbojnost posameznega naročila, ki ga je naročnik oddal na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu.
Razlogi za izpodbojnost pogodbe so obravnavani v 44. členu ZPVPJN.
Glavni razlogi, ki imajo za posledico izpodbojnost pogodbe so:
-
da je vsebina pogodbe posledica kaznivega dejanja naročnika ali izbranega ponudnika,
-
da je pogodba sklenjena brez predhodno izvedenega postopka oddaje javnega naročila, ki bi ga naročnik v skladu z ZJN-3 moral izvesti,
-
če je naročnik izvedel postopek s pogajanji brez predhodne objave in niso izpolnjeni pogoji za izvedbo tega postopka,
-
če je naročnik, ob upoštevanju ZJN-3, izvedel konkurenčni dialog ali konkurenčni postopek s pogajanji zaradi predhodno neuspešnega postopka oddaje javnega naročila, ter v postopku ni objavil obvestila o naročilu, pa bi ga moral, in niso izpolnjeni pogoji za izvedbo tega postopka,
-
da pogodba v nasprotju z ZJN-3 bistveno odstopa od osnutka pogodbe iz razpisne dokumentacije, pri tem pa je naročnik, izbrani ponudnik, njegova odgovorna oseba ali z njimi povezana oseba pridobila premoženjsko korist,
-
da naročnik ni objavil obvestila o naročilu ali obvestila o spremembi pogodbe o izvedbi javnega naročila v času njene veljavnosti pa bi ga v skladu z določbami ZJN-3 moral objaviti na portalu javnih naročil in/ali v Uradnem listu Evropske unije,
-
če je naročnik spremenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, ZJN-3 pa takšne spremembe ne dopušča,
-
da je naročnik v postopku oddaje javnega naročila sklenil pogodbo v obdobju mirovanja po ZJN-3, pod pogojem, da je storil kršitev, ki vpliva na ponudnikove možnosti, da bi bil izbran kot najugodnejši,
-
če naročnik v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 17. člena tega zakona in ne glede na četrti odstavek 20. člena tega zakona po vloženem zahtevku za revizijo z izbranim ponudnikom sklene pogodbo, pod pogojem, da je naročnik v postopku oddaje javnega naročila storil kršitev, ki vpliva na ponudnikove možnosti za dodelitev javnega naročila.
Kako se uveljavlja izpodbojnost
Izpodbojnost se uveljavlja s tožbo, o kateri na prvi stopnji odloča Okrožno sodišče v Ljubljani kot izključno pristojno sodišče po določilu tretje alineje 2. člena ZPVPJN, na drugi stopnji pa Višje sodišče v Ljubljani.
O izpodbojnosti torej ne odloča DKOM, niti naročnik v predrevizijskem postopku.
Rok za vložitev tožbe
Izpodbojnost pogodbe ali posameznega naročila se lahko uveljavlja v šestih mesecih od objave obvestila, s katerim se zagotavlja predhodna transparentnost, obvestila o oddaji naročila ali obvestila o spremembi pogodbe o izvedbi javnega naročila v času njegove veljavnosti na portalu javnih naročil. Če nobeno od teh obvestil ni bilo objavljeno, pa se uveljavlja v šestih mesecih od dneva, ko je vlagatelj tožbe vedel ali bi moral vedeti za kršitev. Izpodbojnost pogodbe ali posameznega naročila v nobenem primeru ni mogoče uveljavljati, ko poteče dvanajst mesecev od sklenitve pogodbe ali oddaje posameznega naročila, če je kršitev nastala…
