17.1 Napotki za občine pri javnih naročilih gradenj
Odvetnica Miriam Seliškar
Občine za gradbene projekte namenijo precej proračunskih sredstev, zato je pomembno, da so postopki javnega naročanja izpeljani pravočasno, brez pravnih zapletov (postopkov pravnega varstva) in predvsem tako, da občina dobi objekt, ki bo služil vsem občanom in občankam.
Prispevek bom začela z definicijo javnega naročila gradenj, kot je zapisana v drugi točki prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US, 100/22 – ZNUZSZS, 28/23 in 88/23 – ZOPNN-F; v nadaljnjem besedilu: ZJN-3): ?javno naročilo gradenj? pomeni javno naročilo, katerega predmet je:
- izvedba gradenj ali projektiranje in izvedba gradenj, povezanih z eno od dejavnosti s Seznama dejavnosti na področju gradenj, ki je Priloga II Direktive 2014/24/EU in Priloga I Direktive 2014/25/EU (v nadaljnjem besedilu: Seznam dejavnosti na področju gradenj);
- izvedba gradnje ali projektiranje in izvedba gradnje;
- izvedba gradnje s katerimi koli sredstvi po navodilih naročnika, ki odločilno vpliva na vrsto ali projektiranje gradnje.
Morda bi bili presenečeni, kaj vse sodi med gradnje, pa v vsakdanjem življenju štejemo med storitve. Na citirano prilogo opozarjam predvsem zato, ker so pri javnih naročilih gradnje mejne vrednosti višje, kar zna včasih olajšati izvedbo celotnega projekta.
Naloge občine
Pred samo izvedbo postopka oddaje javnega naročila gradnje mora občina opraviti še kar nekaj nalog. Če se najprej ustavimo pri finančnih sredstvih: na ustrezni proračunski postavki mora biti na razpolago dovolj denarja. Za izvedbo projekta pa niso potrebna zgolj sredstva za samo gradnjo, pač pa še, primeroma, za: projektiranje, nadzor, koordinacijo varstva pri delu, stroške upravnih postopkov…
