Predrevizijski postopek kot postopek pred naročnikom

7.5.3.1 Predrevizijski postopek kot postopek pred naročnikom

dr. Andreja Primec

Pravno varstvo v predrevizijskem postopku se zagotavlja z zahtevkom za revizijo, ki ga je treba najprej vložiti pri naročniku, nato se lahko v določenih primerih postopek nadaljuje tudi pred DKOM – zato zakon loči predrevizijski postopek pred naročnikom in revizijski postopek pred DKOM.

Vložitev zahtevka

Vse oblike sporočanja, obveščanja, vročanja in izmenjave informacij in dokumentov med naročnikom, vlagateljem, DKOM, izbranim ponudnikom in zagovornikom javnega interesa, se bodo v bodoče izvajale z objavo informacij ali dokumentov na portalu e-Revizija. To pomeni, da se bodo tudi zahtevki za revizijo vlagali preko tega portala. Portal e-Revizija bo vzpostavil Uradni list RS do 30. 9. 2019, uporabljati pa se bo začel devetdeseti dan po njegovi vzpostavitvi, razen za postopke, ki so se pričeli pred tem dnem (1. in 2. odst. 44. člena ZPVPJN-B). Do vzpostavitve portala e-Revizija se ohranja dosedanji način vlaganja zahtevkov: lahko se vloži pisno, neposredno pri naročniku, po pošti priporočeno ali priporočano s povratnico, ali z elektronskimi sredstvi (če naročnik razpolaga z informacijskim sistemom za sprejem elektronskih vlog, v skladu z Zakonom o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu – ZEPEP (Ur. l. RS, 57/2000 in nasl.). V tem primeru mora biti zahtevek za revizijo podpisan z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Po vzpostavitvi portala, se bodo zahtevki vlagali le preko portala e-Revizija.

Obvestilna dolžnost naročnika

Do začetka uporabe portala e-Revizija je naročnik dolžan o vloženem revizijskem zahtevku najkasneje v roku 3 dni od prejema zahtevka za revizijo obvestiti vse ponudnike, ki so v postopku oddaje javnega naročila oddali ponudbo. Po vzpostavitvi portala se bo informacija, da je bil vložen zahtevek za revizijo, nemudoma prek portala e-Revizija samodejno objavila v dosjeju javnega naročila na portalu javnih naročil.

Izbrani ponudnik ima po ZPVPJN možnost, da se lahko izjasni o navedbah vlagatelja. Zakon postavlja rok, da se mora izjasniti v roku 3 delovnih dni od prejema kopije zahtevka za revizijo.

Posledice vloženega zahtevka za revizijo – suspenzivni učinek

ZPVPJN ohranja temeljno pravilo predhodnega zakona, po katerem vložitev zahtevka za revizijo praviloma zadrži sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila, ne zadrži pa teka postopka oddaje javnega naročila.

Suspenzivni učinek zahtevka za revizijo pomeni, da se učinkovanje sporne odločitve ali dejanja odloži do pravnomočne odločitve o sporu. Naročnik lahko sicer nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, razen če se zahtevek za revizijo nanaša na oddajo posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu.

V primeru, če naročnik postopek oddaje javnega naročila kljub vložitvi revizijskega zahtevka nadaljuje, gre za prekršek po prvem odstavku 78. člena ZPVPJN, za katerega je zagrožena globa od 5.000 do 25.000 EUR.

Zadržanje sklenitve pogodbe nastopi po samem zakonu, pri tem pa se ne zahteva nikakršna aktivnost strank.

Zadržanje teka postopka, o katerem že teče spor, je mogoče doseči le na pobudo naročnika, vlagatelja ali Ministrstva za javno upravo, izjemoma tudi na pobudo DKOM v revizijskem postopku. Vlagatelj mora predlog podati že ob vložitvi zahtevka za revizijo, medtem ko ga ministrstvo lahko vloži kadarkoli v teku postopka pravnega varstva in neodvisno od tega, ali je že bil vložen zahtevek za revizijo, ali ne. Predlog se vloži pri naročniku, ki mora o njem odločiti v roku 3 delovnih dni od prejema. Odločitev o tem, ali se bo postopek začasno ustavil za čas do odločitve o oddaji javnega naročila ali se bo nadaljeval, je v rokah naročnika, zato bo ta moral pretehtati vse okoliščine primera in se odločiti, kaj bo storil.

Če se naročnik odloči, da bo postopek po vložitvi zahtevka za revizijo nadaljeval, mu o tem ni treba sprejeti nobene formalne (pisne) odločitve; če pa se odloči, da ga bo zadržal do pravnomočnosti odločitve o sporu iz zahtevka za revizijo, pa bo moral izdati poseben sklep ter o tem najpozneje v 3 delovnih dneh od sprejema sklepa obvestiti vse ponudnike, ki so oddali ponudbo. Zoper ta sklep ni pritožbe (prvi odstavek 51. člena ZPVPJN). Če naročnik predlogu ne želi ugoditi, mora predlog odstopiti DKOM, lahko pa poda tudi svoje mnenje. Državna revizijska komisija mora o predlogu odločiti v 5 delovnih dneh od prejema predloga. Če Državna revizijska komisija po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, na podlagi predloga ali na lastno pobudo, sprejme sklep, s katerim zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila. S tem sklepom se zadržijo nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila do pravnomočne odločitve naročnika ali DKOM o zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija pošlje sklep o zadržanju postopka javnega naročanja naročniku, ki mora v 3 delovnih dneh od prejema tega sklepa o tem obvestiti vse ponudnike, udeležene v postopku oddaje javnega naročila, če je predlog vložilo Ministrstvo za javno upravo, pa tudi njega. Po vzpostavitvi portala e-Revizija se bo postopek obveščanja izvrševal preko portala.

Začetek novega postopka javnega naročanja

Izjemoma je mogoče za isti predmet naročanja izvesti nov postopek javnega naročanja tudi pred zaključkom postopka pravnega varstva, in sicer v naslednjih primerih:

• Če v že začetem postopku javnega naročanja zaradi vloženega zahtevka za revizijo naročnik ne more pravočasno oddati javnega naročila, njegova izvedba pa je nujna tudi med predrevizijskim oziroma revizijskim postopkom, pod pogojem, da se to naročilo odda le za čas do sklenitve pogodbe na podlagi že začetega postopka javnega naročanja.

• Če je predmet naročila takšne narave, da naročila v novem postopku javnem naročanja ni mogoče oddati le za čas do sklenitve pogodbe na podlagi že začetega postopka, lahko naročnik nujno naročilo iz prejšnjega odstavka odda, če DKOM predhodno izda sklep iz četrte alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona, s katerim dovoli oddajo naročila, ko ugotovi, da za to obstajajo prevladujoči in ne zgolj ekonomski interesi. Državna revizijska komisija predlogu naročnika ugodi, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera in upoštevaje razmerje med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes ter koristmi za osebe, ki bi lahko bile oškodovane, ugotovi, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, vključno z obrambnim in varnostnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi. Zgolj ekonomski interesi ne morejo predstavljati prevladujočih razlogov,…