11.2 Smernice za javno naročanje gradenj
MJU/Direktorat za javno naročanje
Ministrstvo za javno upravo je poleg smernice za javno naročanje storitev (junij 2016) skupaj z drugimi sodelujočimi deležniki izdalo še Smernico za javno naročanje gradenj ter jih objavilo tudi na spletni strani.
Smernice temeljijo na izhodiščih, ki jih določa Zakon o javnem naročanju (v nadaljnjem besedilu: ZJN-3) in so orodje, ki dajejo primerna ter z ZJN-3 usklajena napotila, usmeritve in predloge, kako naj praviloma poteka postopek javnega naročila za gradnjo.
ZJN-3 pove, kdaj je določeno javno naročilo treba upoštevati kot javno naročilo gradnje in kdaj kot javno naročilo storitve oziroma blaga. Javno naročilo gradnje opredeljuje v 3. točki 2. člena takole:
| | | | |
| izvedba gradnje | naročilo gradnje | naročilo izvedbe gradnje, povezane z eno od dejavnosti s Seznama dejavnosti na področju gradenj
| izvedba gradnje in izvedba gradnje po navodilih naročnika
|
| ali projektiranje in izvedba gradnje
| ne glede na to, kdo jo financira, navodila za gradnjo pa poda naročnik oziroma odločilno vpliva na projektiranje
| priloga II Direktive 2014/24/EU in prilogo I Direktive 2014/25/EU oziroma na Seznam dejavnosti na področju gradenj (CPV kode)
| ki odločilno vpliva na vrsto ali projektiranje gradnje
|
Vodenje in načrtovanje gradnje
Praviloma so udeleženci pri graditvi objektov investitor oziroma naročnik, projektant, izvajalec, nadzornik in revident. Pristojni organi pri graditvi objektov in vsi udeleženci so vsak zase ter v okviru pravic in dolžnosti, določenih z zakonom, ki ureja graditev objektov, dolžni zagotavljati, da bodo objekti ter njihovi posamezni deli zanesljivi, skladni s prostorskimi akti in evidentirani, ter da bodo tudi pri uporabi zagotavljali funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo brez grajenih in komunikacijskih ovir. Ključ do uspešne in cenovno realne izvedbe gradnje je skrbno načrtovanje. Primerno je, da naročnik zagotovi integrirano načrtovanje gradnje že od…
