3.1.4 Tehnike naročanja
mag. Boštjan J. Turk
V okviru odprtega postopka javnega naročanja se lahko naročnik odloči za več tehnik, ki specificirajo način izvajanja nekaterih opravil v postopku ali sklenjene pogodbe.
Okvirni sporazum (48. člen ZJN-3)
Okvirni sporazum je posebna vrsta pogodbe, ki se po uspešno izvedenem postopku javnega naročanja sklene z enim ali več ponudnikov. ZJN-3 določa, da je predmet okvirnega sporazuma določitev pogojev, s katerimi se uredijo naročila, ki se oddajo v posameznem obdobju, zlasti v zvezi s ceno in količino. Po sklenitvi okvirnega sporazuma se lahko predmet, za katerega je bil sporazum sklenjen, odda le eni izmed strank, pri čemer vključevanje novih gospodarskih subjektov v izvajanje naročila ni dopustno. Zakon določa tudi, da se z načinom izvajanja okvirnega sporazuma oziroma posameznimi naročili, oddanimi na njegovi podlagi, v nobenem primeru ne smejo bistveno spremeniti pogoji, ki so bili z okvirnim sporazumom predvideni. Pri okvirnem sporazumu je bistveno, da se z njim vzpostavi omejena konkurenca med izbranimi ponudniki. Trajanje je praviloma omejeno na največ štiri leta na splošnem oziroma osem let na infrastrukturnem področju, vendar lahko naročnik z ustreznim soglasjem ministrstva, pristojnega za finance, okvirni sporazum sklene tudi za daljše obdobje.
Zakon predvideva naslednje načine izvedbe okvirnega sporazuma:
-
na podlagi pogojev iz okvirnega sporazuma in brez ponovnega odpiranja konkurence, če sporazum določa vse pogoje glede zagotavljanja gradenj, storitev in blaga ter objektivne pogoje za izbiro gospodarskega subjekta, podpisnika okvirnega sporazuma, ki bo izvedel posamezno javno naročilo. Pogoje za izbiro gospodarskega subjekta navede naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v postopku za sklenitev okvirnega sporazuma;
-
s ponovnim odpiranjem konkurence med gospodarskimi subjekti, ki so podpisniki okvirnega sporazuma, če okvirni sporazum ne vključuje vseh pogojev, ki urejajo zagotavljanje gradenj, storitev in blaga;
-
deloma brez ponovnega odpiranja konkurence in deloma s ponovnim odpiranjem konkurence med gospodarskimi subjekti, ki so podpisniki okvirnega sporazuma, če okvirni sporazum določa vse pogoje glede zagotavljanja gradenj, storitev in blaga in če je naročnik to možnost določili v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v postopku za sklenitev okvirnega sporazuma.
Odločitev, ali se posamezno naročilo odda s ponovnim odpiranjem konkurence ali neposredno pod pogoji, določenimi v okvirnem sporazumu, sprejme naročnik na podlagi objektivnih meril, ki so postavljena v razpisni dokumentaciji iz postopka za sklenitev okvirnega sporazuma. V tej dokumentaciji naročnik določi tudi, glede katerih pogojev je konkurenco mogoče ponovno odpreti.
Ob upoštevanju temeljnih načel javnega naročanja, je potrebno ob izvajanju okvirnih sporazumov zagotoviti tudi ustrezno stopnjo transparentnosti. Naročnik mora tako poskrbeti za objavo obvestila o oddaji javnega naročila za vsako naročilo, ki je bilo oddano na podlagi okvirnega sporazuma ali pa vsaj za objavo obvestila o vseh naročilih, ki so bila oddana na podlagi okvirnega sporazuma v posameznem četrtletju.
Dinamični nabavni sistem (49. člen ZJN-3)
Dinamični nabavni sistem je popolnoma elektronski način naročanja, ki je med celotnim obdobjem veljavnosti nabavnega sistema na voljo gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje. Gre za odprt sistem, ki se sicer vzpostavi po izvedenem postopku, vendar lahko vanj vstopijo tudi novi ponudniki, če predložijo naročniku ustrezno vlogo in izkažejo, da izpolnjujejo pogoje za izvajanje javnega naročila. Zakon vzpostavitev dinamičnega nabavnega sistema omejuje na običajne nabave z značilnostmi, ki takšne, kot so splošno dostopne na trgu, izpolnjujejo njegove zahteve. Dopuščena je tudi…