Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 31. ter 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Igorja Luzarja kot predsednika senata ter mag. Zlate Jerman kot članice senata in Sama Červeka kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izgradnja CDU«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Kostak, komunalno in gradbeno podjetje, d.d., Leskovška cesta 2A, Krško (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Nuklearna elektrarna Krško d.o.o., Vrbina 12, Krško (v nadaljevanju: naročnik) dne 24. 2. 2025
odločila:
1. Zahtevku za revizijo se glede kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo ugodi tako, da se vlagatelju dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, in sicer v naslednje dokumente, izvzemši pri tem osebne in tajne podatke:
- Obrazce št. 1, ki so jih potrdili subjekti zasebnega prava (predvsem dokumenti »Tehnične zmogljivosti-pogoj f_PS«, »Referenčno potrdilo XY1_PS«, »Referenčno potrdilo XY2_PS«);
- Obrazce št. 4 in sezname usposobljenih delavcev;
- Obrazce št. 4a (dokumenti »Merila tehnična zmogljivost« in »Obrazec 4a_POTRDILO REFERENCE_p_D_PS«);
- Obrazce št. 7 in
- sezname potrebnih orodij, strojev, delovnih ploščadi, delovnih odrov, strojev za jet grouting z dokazili o lastništvu oziroma pogodbeni relaciji.
Vlagatelj lahko v petih delovnih dneh od dneva vpogleda dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v dokumentacijo.
Nad obsegom vpogleda, kot se vlagatelju dovoli na podlagi tega sklepa Državne revizijske komisije, se zahtevek za revizijo glede kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo zavrne.
2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se pridrži do končne odločitve o zahtevku za revizijo.
Obrazložitev:
Obvestilo o naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku skladno s 40. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in naslednji; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 10. 7. 2024, pod številko objave JN004845/2024-EUe17/01 in istega dne v dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod številko objave 411039-2024, s sedmimi popravki.
Naročnik je na Portalu javnih naročil (pod številko objave JN004845/2024-ODL/01) objavil »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 70/24 z dne 3. 10. 2024, ki jo je z dokumentom »Odločitev« z dne 11. 10. 2024 (pod številko objave JN004845/2024-ODL/01-P01) razveljavil. Nato je objavil »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 70/2024 z dne 25. 10. 2024 pod številko objave JN004845/2024-ODL/02, ki jo je z dokumentom »Odločitev« z dne 8. 11. 2024 (pod številko objave JN004845/2024-ODL/02-P01) prav tako razveljavil. Dne 3. 12. 2024 pa je naročnik objavil še »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 70/24 z dne 3. 12. 2024 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila) s katero je predmetno javno naročilo oddal ekonomsko najugodnejšemu ponudniku GIC GRADNJE d.o.o., Sv. Florijan 120, Rogaška Slatina (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz odločitve o oddaji javnega naročila je razvidno tudi, da je ponudba vlagatelja dopustna a se je uvrstila na drugo mesto.
Vlagatelj je z vlogami z dne 3. 10. 2024, dne 28. 10. 2024 in dne 5. 12. 2024 zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, kar mu je naročnik (dne 8. 10. 2024, 4. 11. 2024 in 10. 12. 2024) omogočil (vsaj v nekatere dokumente), vpogled pa dokumentiral z zapisniki z dne 8. 10. 2024, 4. 11. 2024 in 10. 12. 2024.
Vlagatelj je dne 13. 12. 2024 vložil zahtevek za revizijo in predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, podredno pa omogočitev vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, uveljavljal je tudi povrnitev stroškov pranega varstva.
Vlagatelj v zvezi s kršitvijo pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika navaja, da sklicevanje na oznako poslovne skrivnosti ne zadošča, saj ima podatek status poslovne skrivnosti le, če so izpolnjeni vsi trije elementi iz prvega odstavka 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19, v nadaljevanju: ZPosS) pri tem se sklicuje tudi na odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 081-139/2019 in 018-081/2022). Naročnik pa v konkretnem primeru za dokumente na katerih ni dovolil vpogleda ni uspel pojasniti obstoja pogojev za določitev poslovne skrivnosti. Navaja, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v dokumente: Obrazce št. 1 (predvsem obrazec z dne 18. 10. 2024) in Obrazce št. 4a (predvsem obrazec z dne 12. 11. 2024), Obrazce št. 4, nekateri tudi niso ustrezno označeni za poslovno skrivnost, kakor je bilo zahtevano v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila; Obrazce št. 7 za posamezne podizvajalce, vso dokumentacijo, ki se nanaša na podizvajalce (ESPD, dokazila o izpolnjevanju pogojev, dokazila glede neobstoja razlogov za izključitev, itd.); terminski plan izbranega ponudnika, ki je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določen kot merilo; celoten seznam usposobljenih delavcev, celotna dokazila o izpolnjevanju pogojev glede izobrazbe; Obrazec št. 11; ostale dokumente – podatke, ki dokazujejo tehnične zmogljivosti; podatke o kadrovskih zmogljivostih od točke 40.4 do točke 40.8 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter podatke o sistemu vodenja kakovosti iz točke 40.9 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.
Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 23. 12. 2024 izjasnil o navedbah zahtevka za revizijo. Zatrjuje, da je naročnik ravnal pravilno. Sklicuje se na pojasnila s katerimi je utemeljeval poslovno skrivnost za podatke, ki se nanašajo na prevzeta dela s strani podizvajalcev, referenčne obrazce zasebnih naročil ter terminski plan.
Naročnik je z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo« z dne 14. 1. 2025 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov. Pojasnjuje, da je vlagatelju omogočil tri vpoglede, in sicer ob izdaji vsake odločitve o oddaji javnega naročila. V zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do vpogleda zatrjuje, da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročil poleg označevanja poslovne skrivnosti na zgornjem desnem kotu dokumenta, dopustil še druge jasno vidne načine označevanja, ker je izbrani ponudnik dokumente jasno označil s sklepom o poslovni skrivnosti in pojasnilom oziroma dopolnitvijo ponudbe, je to štel kot ustrezno. Prav tako pojasnjuje, da je vlagatelju omogočil vpogled v vse obrazce razen v delih, ki se nanašajo na osebne podatke ali v delih za katere je ob upoštevanju sklepa in pojasnil o poslovni skrivnosti presodil, da gre za poslovno skrivnost.
Vlagatelj se je z vlogo »Opredelitev do navedb naročnika« z dne 17. 1. 2025 opredelil do naročnikovih navedb in vztraja pri navedbah o kršitvi pravice do vpogleda iz zahtevka za revizijo.
Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 16. 1. 2025 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.
Državna revizijska komisija je na podlagi prvega odstavka 33. člena ZPVPJN izbranega ponudnika dne 30. 1. 2025 pozvala na predložitev konkretnih pojasnil o tem, (1) katere so tiste informacije na vsakem posameznem dokumentu v ponudbi, ki naj bi predstavljale poslovno skrivnost, (2) zakaj naj bi vsaka od teh informacij predstavljala skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, ter (3) zakaj naj bi vsaka od teh informacij imela tržno vrednost; saj izbrani ponudnik v zvezi z vsemi obrazci ni bil pozvan na podajo navedenih pojasnil. Z navedenim pozivom sta bila seznanjena tudi vlagatelj in naročnik.
Izbrani ponudnik je Državni revizijski komisiji dne 3. 2. 2025 posredoval pojasnila, ki so bila skladno s tretjim odstavkom 32. člena ZPVPJN posredovana tudi vlagatelju in naročniku, katera se do pojasnil nista opredelila.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
I. Uvodno
Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita kršitve pri vpogledu v dokumentacijo izbranega ponudnika. Med strankami ni sporno, da je vlagatelj vpogledal v ponudbo izbranega ponudnika, vendar vlagatelj po vsebini uveljavlja, da mu je naročnik s sklicevanjem na označitev ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika kot poslovne skrivnosti omogočil vpogled v manjšem obsegu, kot bi mu ga moral zagotoviti.
Prvi odstavek 15. člena ZPVPJN določa obvezne sestavine, ki jih mora vsebovati zahtevek za revizijo, drugi odstavek 15. člena ZPVPJN pa določa, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Iz četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN, ki zavezuje naročnika, in četrtega odstavka 31. člena ZPVPJN, ki zavezuje Državno revizijsko komisijo, je razvidno, da ne naročnik ne Državna revizijska komisija nimata podlage, da bi vlagatelja pozvala, da dopolni zahtevek za revizijo, če v njem manjkajo dejstva in dokazi, saj obe pravni podlagi v prvi povedi napotujeta na dopolnitev le v zvezi z obveznimi sestavinami iz prvega odstavka 15. člena ZPVPJN. Za vlagateljev uspeh z zahtevkom za revizijo je zato pomembno, da vlagatelj v zahtevku za revizijo navede dejstva in predlaga dokaze, s katerimi bo v postopku pravnega varstva dosegel sprejem odločitve (naročnika na podlagi druge alineje prvega odstavka 28. člena ZPVPJN ali Državne revizijske komisije na podlagi druge ali tretje alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), ki bi ugodno vplivala na njegov položaj pri oddaji javnega naročila. Strogost ureditve navajanja dejstev in predlaganja dokazov ob vložitvi zahtevka za revizijo je omiljena s petim odstavkom 31. člena ZPVPJN. Če vlagatelj namreč dejstev in dokazov iz drugega odstavka 15. člena ZPVPJN ne more navesti ali predlagati, ker meni, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, kot je opredeljena z ZJN-3, se ob ugotovitvi kršitve do vpogleda v dokumentacijo vlagatelju dovoli vpogled vanjo in se mu dovoli, da v petih delovnih dneh od dneva vpogleda dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v dokumentacijo.
Državna revizijska komisija pri tem opozarja, da ugotovitev kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo ne bi bila podlaga za razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, saj se je ta kršitev lahko najprej zgodila šele po tem, ko je naročnik že sprejel odločitev o oddaji javnega naročila in zato ugotovitev nezakonitosti kasnejšega ravnanja ne bi pomenila, da je nezakonito tudi predhodno ravnanje (tj. sprejem odločitve o oddaji javnega naročila). Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika v smislu petega odstavka 35. člena ZJN-3 je namreč ravnanje v postopku oddaje javnega naročila, ki časovno sledi sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku. Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika je torej kasnejše ravnanje v postopku oddaje javnega naročila, kot je sprejem odločitve o oddaji javnega naročila, zato kršitve, ki se nanašajo na vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, ne morejo predstavljati utemeljitve, da je odločitev o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku nezakonita.
Iz določil 6. člena ZJN-3 izhaja, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. Postopki javnega naročanja po tem zakonu so javni, kar se zagotavlja z brezplačnimi objavami obvestil glede javnih naročil na Portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije. Poleg javnih objav se med drugim transparentnost postopka javnega naročanja zagotavlja tudi s postopkom javnega odpiranja ponudb ter z vpogledom v tiste dele ponudbe in spisovne dokumentacije, ki so skladno z določili ZJN-3 ter pravno prakso Državne revizijske komisije javni. Medtem, ko se načelo transparentnosti nanaša na postopek oddaje javnega naročila kot celoto in znotraj tega zlasti na objave javnih naročil, dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in postopek odpiranja ponudb, pa za vpogled v ponudbeno dokumentacijo ponudnikov veljajo določene omejitve, povezane z vprašanjem varovanja poslovnih skrivnosti in drugih podatkov (npr. osebnih), ki so varovani v skladu z zakonom.
Če je naročnik izvedel popoln pregled vseh ponudb, mora skladno s prvo povedjo iz petega odstavka 35. člena ZJN-3 po objavi odločitve o oddaji javnega naročila omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika le tistim ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo. Če naročnik ni opravil popolnega pregleda ponudb, pa mora skladno z drugo povedjo iz petega odstavka 35. člena ZJN-3 omogočiti vpogled vsem ponudnikom. Naročnik ponudniku, ki je v roku treh delovnih dni po objavi odločitve zahteval vpogled, skladno s tretjo povedjo iz petega odstavka 35. člena ZJN-3 dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika najkasneje v treh delovnih dneh od prejema zahteve, razen v tiste dele, ki upoštevaje določbe 35. člena ZJN-3 predstavljajo poslovno skrivnost, ali gre za tajne podatke v skladu z zakonom, ki ureja dostop do tajnih podatkov, ali za osebne podatke, ki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V postopku oddaje naročila male vrednosti lahko ponudnik zahteva vpogled v dveh delovnih dnevih od objave odločitve, naročnik pa dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika najpozneje v dveh delovnih dnevih od prejema zahteve.
Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem.) v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZPosS tako v prvem odstavku 2. člena določa, da poslovna skrivnost zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:
- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;
- ima tržno vrednost;
- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.
Domneva se, da je zahteva iz navedene tretje alineje prvega odstavka 2. člena ZPosS izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe, kar izhaja iz drugega odstavka 2. člena ZPosS. Skladno s tretjim odstavkom istega člena pa se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Skladno z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3 so javni tisti podatki, ki predstavljajo specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količino iz te specifikacije, ceno na enoto, vrednost posamezne postavke in skupno vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Če gospodarski subjekt kot poslovno skrivnost določi podatke, ki so po zakonu javni, mora naročnik oznako o poslovni skrivnosti v tem delu spregledati in vpogled v (javne) podatke omogočiti (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije št. 018-048/2017, 018-117/2019, 018-085/2020, 018-081/2022). Glede na navedeno naročnik ne more zgolj slediti oznaki »poslovna skrivnost« oziroma predloženim sklepom o določitvi poslovne skrivnosti, ampak mora presojati tudi, ali je gospodarski subjekt posamezne podatke upravičeno označil za poslovno skrivnost, saj določenih podatkov (tj. javnih podatkov, podatkov o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev) ni mogoče označiti za poslovno skrivnost.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre slediti vlagatelju v tem, da se je naročnik v zvezi z vsemi nerazkritimi dokumenti oz. podatki skliceval zgolj na…
Garancija