Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 31. člena in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka kot predsednika senata ter Andraža Žvana in Aleksandra Petrovčiča kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Storitve mobilne telefonije in nakup mobilnih aparatov ter storitve prenosa podatkov z uporabo omrežja mobilnega operaterja in nakup opreme za prenos podatkov«, v sklopu 1 »Storitve mobilne telefonije in nakup mobilnih aparatov«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Telemach Slovenija, d.o.o., Ljubljana, Brnčičeva ulica 49A, Ljubljana – Črnuče (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 13. 2. 2025
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrže.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.
3. Zahteva naročnika za povrnitev stroškov predrevizijskega postopka se zavrne.
Obrazložitev:
Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja v odprtem postopku po 40. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo 30. 8. 2024 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN006137/2024-EUe16/01 in v Dodatku k Uradnem listu Evropske unije pod št. objave 520850-2024.
Naročnik je z dokumentom »Odločitev o oddaji naročila« z dne 6. 1. 2025 (objava na Portalu javnih naročil pod št. objave JN006137/2024-ODL/01 z dne 8. 1. 2025; v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila ali izpodbijana odločitev) javno naročilo v sklopu 1 oddal ponudniku TELEKOM SLOVENIJE, d.d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), čigar ponudba je bila glede na merilo ekonomsko najugodnejša. Ponudbi preostalih dveh ponudnikov – tudi vlagateljevo, ki ji bila po merilu drugouvrščena – je naročnik zaradi preseganja zagotovljenih sredstev zavrnil kot nedopustni, pri čemer njune dopustnosti v preostalih delih ni preverjal.
Vlagatelj je 20. 1. 2025 na portalu eRevizija zoper odločitev o oddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo z dne 15. 1. 2025. Predlaga, da se postopek oddaje predmetnega javnega naročila zadrži; da se ugotovi, da je njegova ponudba dopustna; da se mu skladno s 35. členom ZJN-3 dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in po izvedenem vpogledu dovoli dopolnitev ali sprememba zahtevka za revizijo; da se v celoti razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila ter da naročnik ponovno odloči o izboru najugodnejšega ponudnika tako, da se javno naročila odda vlagatelju. Zahteva tudi povrnitev specificiranih stroškov postopka pravnega varstva. V zvezi z naročnikovo ugotovitvijo o nedopustnosti njegove ponudbe zaradi preseganja zagotovljenih sredstev najprej zatrjuje, da naročnik v tem delu odločitve o oddaji javnega naročila ni ustrezno obrazložil. Navaja, da mu naročnik s tem, ko je navedel zgolj višino zagotovljenih sredstev, ni pa se skliceval na dokument, s katerim so določena zagotovljena sredstva, ni omogočil preverbe te trditve, zaradi tega pa naročniku očita tudi kršitev načela transparentnosti. V nadaljevanju vlagatelj ob upoštevanju dejstva, da gre v konkretnem primeru za skupno javno naročilo, ki ga naročnik vodi za večje število posameznih naročnikov, izpostavlja, da bi moral naročnik morebitno preseganje zagotovljenih sredstev ugotavljati individualno (ker ima vsak posamezni naročnik lasten proračun), za kar pa vlagatelj ocenjuje, da naročnik tega zagotovo ni storil. Poudarja, da bi posamezni naročniki lahko izkazali zagotovljena sredstva le za leto 2025 in v načrtu razvojnih programov še za naslednja štiri leta, pri čemer iz slednjega ni razvidno, ali in kolikšna sredstva so opredeljena za izvedbo predmetnega javnega naročila, zato naročnik, ki javno naročilo oddaja za večletno obdobje, ne more dokazati višine zagotovljenih sredstev. Ob tem se vlagatelj sklicuje na določbo Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZJF), ki naj bi jasno opredeljevala pojem zagotovljenih sredstev za neposredne proračunske uporabnike, ter določbe vzorca krovne pogodbe, ki po njegovem mnenju kažejo na to, da bi naročnik v konkretnem primeru lahko uporabil le institut ocenjene vrednosti javnega naročila, ki pa se bistveno razlikuje od instituta zagotovljenih sredstev. Da slednji v konkretnem primeru ni uporabljiv, po mnenju vlagatelja izhaja tudi iz dejstva, da skupna ponudbena cena na uporabnika na mesec (v izpodbijani odločitvi označena s »C«) predstavlja le ponudbeno ceno ob predpostavki predvidenega števila uporabnikov, kot so za posamezno storitev navedeni v razpisni dokumentaciji, in tako ne predstavlja pogodbene cene na enoto – ta naj bi bila razvidna šele s sklenitvijo neposrednih pogodb s posameznimi naročniki. Vlagatelj še poudarja, da je na naročniku dokazno breme, da v revizijskem postopku dokaže, kolikšna je višina zagotovljenih sredstev in da prejeta ponudba presega ta sredstva. Dvom v obstoj dokumenta o določitvi zagotovljenih sredstev vlagatelju (kljub večjemu številu predvidenih uporabnikov in mobilnih aparatov) vzbuja tudi dejstvo, da naj bi bila zagotovljena sredstva v tem postopku skoraj štirikrat višja kot v predhodnem postopku za isti predmet. Ob tem zatrjuje, da se cene mobilnih aparatov od leta 2021 do leta 2024 niso bistveno spremenile, kar po njegovem mnenju kaže na to, da je naročnik institut zagotovljenih sredstev uporabil zgolj za izključitev vlagatelja kot drugega ekonomsko najugodnejšega ponudnika in prilagoditev višine zagotovljenih sredstev ponudbeni ceni izbranega ponudnika. V okviru tega vlagatelj predlaga vpogled v celotno dokumentacijo javnega naročila in določitev roka za…
Garancija