Danes je 21.12.2024

Input:

018-077/2017 SŽ - Potniški promet, d.o.o. in SŽ - Tovorni promet, d.o.o

13.6.2017, Vir: DKOMČas branja: 25 minut

Odločitev številka: 018-077/2017-7, z dne 5.6.2017, navajamo v celoti:

"SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vgradnja GSM-R naprav v vozna sredstva SŽ – Potniški promet, d.o.o., in SŽ – Tovorni promet, d.o.o.«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Siemens, d.o.o., Letališka cesta 29, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Podjed, o.p., d.o.o., Slovenska cesta 47, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje skupnih naročnikov SŽ – Potniški promet, d.o.o., Kolodvorska ulica 11, Ljubljana in SŽ – Tovorni promet, d.o.o., Kolodvorska ulica 11, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 5.6.2017

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila »Vgradnja GSM-R naprav v vozna sredstva SŽ – Potniški promet, d.o.o., in SŽ – Tovorni promet, d.o.o.«.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 26.702,34 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne. 

OBRAZLOŽITEV

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 18.8.2016, pod št. objave JN004739/2016, in v Uradnem listu EU dne 19.8.2016, pod št. objave 2016/S 159-287870. 

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 16.3.2017 predmetno javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku Iskratel, d.o.o., Kranj, Ljubljanska cesta 24A, Kranj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve navedenega dokumenta izhaja, da je naročnik prejete ponudbe najprej razvrstil glede na merila za oddajo javnega naročila, nato pa preveril dopustnost prejetih ponudb. Ponudbe, ki so se glede na merila za oddajo javnega naročila uvrstile na prvih pet mest, je naročnik zavrnil kot nedopustne. Dopustna ponudba izbranega ponudnika se je glede na merila za oddajo javnega naročila uvrstila na šesto mesto, medtem ko se je vlagateljeva dopustna ponudba uvrstila na sedmo mesto. 

Vlagatelj je z vlogo z dne 30.3.2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik pri vrednotenju ponudb v nasprotju z zakonom in razpisno dokumentacijo upošteval tudi nedopustne ponudbe, ki jih je kasneje zavrnil. Skladno s četrtim odstavkom 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) lahko naročnik prejete ponudbe najprej razvrsti glede na merila za oddajo javnega naročila, vendar le, če merila niso odvisna od vrednosti samih ponudb, kot je to v obravnavanem primeru. Če je merilo odvisno od vsebine prejetih ponudb, mora naročnik primerjati le dopustne ponudbe. Tudi v razpisni dokumentaciji je naročnik razvrstitev ponudb vezal na pravilne oz. dopustne ponudbe. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je naročnik v nasprotju z razpisno dokumentacijo pri vrednotenju ponudb namesto končne ponudbene vrednosti upošteval vrednost izvedbe vgradnje GSM-R naprav. Če bi naročnik upošteval vnaprej določena merila, bi bila razvrstitev ponudb drugačna, saj bi izmed dopustnih ponudb vlagateljeva ponudba prejela največje število točk. 

Izbrani ponudnik v vlogi z dne 10.4.2017, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, uvodoma opozarja, da vlagatelj zahtevku za revizijo ni predložil dokazila o plačilu takse, da je vlagatelj prekludiran, ker izpodbija določbe razpisne dokumentacije, posledično pa je potrebno zahtevek za revizijo zavreči, in da je vlagatelj zlorabil pravico do pravnega varstva. Po mnenju izbranega ponudnika so revizijski očitki, da bi naročnik moral pri vrednotenju ponudb upoštevati le dopustne ponudbe, neutemeljeni, ker vlagatelj svoje očitke negira z navedbami, da lahko naročnik skladno z ZJN-3 ponudbe najprej razvrsti glede na merila. Izbrani ponudnik nadalje navaja, da iz vlagateljevih navedb, da je naročnik upošteval merilo izvedba vgradnje GSM-R naprav in da je naročnik »v nasprotju z razpisno dokumentacijo upošteval merilo končna ponudbena vrednost namesto merila izvedba vgradnje GSM-R naprav«, izhaja, da je naročnik ravnal skladno z razpisno dokumentacijo. Izbrani ponudnik še navaja, da se po vseh možnih in na razpisni dokumentaciji temelječih izračunih ponudba izbranega ponudnika vedno uvrsti na prvo mesto. 

Naročnik je dne 21.4.2017 zavrnil zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Uvodoma navaja, da vlagatelju zaradi očitanih kršitev ni nastala škoda. Naročnik pojasnjuje, da je, skladno s četrtim odstavkom 89. člena ZJN-3, prejete ponudbe najprej razvrstil glede na merila, nato pa jih je preveril z vidika dopustnosti. Od osmih prejetih ponudb pet ponudb ni dopustnih, te je naročnik zavrnil, tri ponudbe pa so dopustne. Dopustnih ponudb ni ponovno razvrščal glede na merila, saj ZJN-3 ne zapoveduje večkratnega razvrščanja ponudb, poleg tega se razvrstitev ponudb ne bi spremenila. Ne držijo vlagateljeve navedbe, da uporaba četrtega odstavka 89. člena ZJN-3 pride v poštev le, če merila niso odvisna od vrednosti samih ponudb, saj ZJN-3 ne določa primerov oz. okoliščin, v katerih naročnik ne bi smel ravnati skladno z navedeno določbo. Naročnik nadalje navaja, da se vlagatelj v zahtevku za revizijo zavzema, da bi naročnik kot prvo merilo upošteval skupno ponudbeno vrednost (vrednost vgradnje in vzdrževanja skupaj) in kot drugo merilo vrednost vzdrževanja, s čimer bi vrednost vzdrževanja dvakrat ovrednotil. V razpisni dokumentaciji je naročnik jasno določil, katero ponudbeno vrednost bo upošteval pri izračunu točk in sicer je zapisal »Kot merilo se uporabi višina končne ponudbene vrednosti. Končna skupna ponudbena vrednost vgradnje GSM-R iz razpisnega obrazca št. 3 (Obrazec ponudbe)«. Vlagateljeva »metoda« je v nasprotju z določbami razpisne dokumentacije, diskriminatorna in nesprejemljiva z vidika načela gospodarnosti in načela transparentnosti.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 24.4.2017 odstopil dokumentacijo v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 26.4.2017, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah.

Pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo, izvedenem na podlagi prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevku za revizijo priloženo neustrezno pooblastilo (iz predloženega pooblastila namreč izhaja, da je vlagatelj pooblastil pooblaščenca M.R. za vložitev zahtevka za revizijo zoper izpodbijano odločitev o oddaji naročila in za prenos tega pooblastila na tretjo osebo že dne 9.6.2015; torej več kot 21 mesecev pred sprejemom izpodbijane odločitve), zato je Državna revizijska komisija na podlagi četrtega odstavka 31. člena ZPVPJN vlagatelja pozvala na dopolnitev zahtevka za revizijo z ustreznim pooblastilom za zastopanje v (pred)revizijskem postopku. Po prejemu pravočasno posredovanega ustreznega pooblastila je Državna revizijska komisija presodila, da so procesne predpostavke za meritorno obravnavo zahtevka za revizijo, določene v prvem odstavku 31. člena ZPVPJN, izpolnjene, zato ga je sprejela v vsebinsko obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN). 

Po pregledu odstopljene dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Najprej gre pojasniti, da je stališče izbranega ponudnika, da bi bilo zaradi (domnevne) prekludiranosti v navajanju kršitev potrebno predmetni zahtevek za revizijo zavreči, napačno. Ni namreč dopustno enačiti procesnega vprašanja pravočasnosti vložitve vloge, s katero vlagatelj uveljavlja pravno varstvo (tj. zahtevka za revizijo), z vsebinskim vprašanjem pravočasnosti uveljavljanja kršitev. Revizijski zahtevek je pravočasen, če je vložen v rokih, kot jih določata prvi in peti odstavek 25. člena ZPVPJN. V obravnavanem primeru gre ugotoviti, da je bila odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku objavljena na Portalu javnih naročil dne 20.3.2017 in da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo dne 30.3.2017 (razvidno iz poštne povratnice). Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo (skladno z desetim odstavkom 90. člena ZJN-3 in s pravili o štetju roka iz petega odstavka 1. člena ZPVPJN ter drugega odstavka 111. člena in 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.), v povezavi