Stališče številka 430-34/2017/2 navajamo v celoti:
»Ministrstvo za javno upravo je prejelo vprašanje, vezano na 100. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, v nadaljevanju ZJN-3), in sicer, katere so tiste strokovne podlage, kjer je izvedba projektnega natečaja možna in izvedljiva.
Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor (v nadaljevanju: MOP), graditev in stanovanja je v skladu z Zakonom o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr. in 57/12; v nadaljnjem besedilu: ZUPUDPP) koordinator priprave državnih prostorskih načrtov za prostorske ureditve državnega pomena. V postopku priprave državnih prostorskih načrtov nastajajo številna različna gradiva oz. strokovne podlage, njihova priprava pa je podrobneje opredeljena v Pravilniku o vsebini, obliki in načinu priprave državnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 106/11, v nadaljevanju Pravilnik). Praviloma pripravo državnih prostorskih načrtov naročajo naročniki, ki so zavezani izvajati naročila skladno z ZJN-3.
V zvezi z izvajanjem določbe 100. člena ZJN-3 je MOP na zaprosilo MJU podal pojasnila oz. usmeritve z napotilom, da se le-te uporabijo kot razlaga, ki bo v praksi naročnikom omogočila pravilno razpisati naloge za izdelavo različnih strokovnih podlag. MJU je tolmačenje, št. 430- 77/2016/19 z dne 5.9.2016, objavilo na spletni strani Direktorata za javno naročanje, po prejemu dopolnjenega mnenja MOP z dne 3.2.2017, pa v nadaljevanju podajamo novo tolmačenje, ki vključuje dopolnitve MOP.
Pojasnila MOP so tako naslednja:
ZJN-3 v tretjem odstavku 100. člena določa izvedbo projektnega natečaja kot obvezno za javno naročilo storitve priprave strokovnih podlag za potrebe prostorskega načrtovanja, kot jih določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja v primerih:
- če načrtovane prostorske ureditve posegajo na območja, kjer se spreminja namenska raba območja, kadar površina načrtovane prostorske ureditve presega površino 5 hektarjev,
- če obvezno izvedbo projektnega natečaja določa prostorski akt.
V 2. členu v točki 17. je opredeljeno, da »projektni natečaj« pomeni postopek, ki naročniku omogoči, predvsem na področjih urbanističnega in krajinskega načrtovanja ter arhitekture in inženirskih objektov ali obdelave podatkov, pridobitev načrta ali projekta, ki ga izbere žirija po razpisu nagradnega natečaja ali natečaja brez podelitve nagrad.
Pojasnjujejo, da so s pojmom strokovne podlage v primeru državnih prostorskih načrtov zaobjete številne vsebine. Strokovne podlage s področij, navedenih v 17. točki 2. člena, se praviloma izdelajo kot različne vrste idejnih rešitev. Kadar je idejna rešitev odvisna od strokovne širine izdelovalca in je naročnik ne more v celoti predvideti, je smiselno in primerno izbrati rešitev na natečaju.
S pojmom strokovne podlage pa so definirana tudi različna druga gradiva s področij, ki ne predstavljajo prostorskega načrtovanja. To so gradiva, ki v postopku priprave prostorskega načrtovanja predstavljajo podatke, analize ali drugačen razmislek o omejitvah v prostoru, oz. o pogojih za načrtovanje in bi bile potrebne tudi kot podlaga za pripravo natečajev. Ta gradiva so izdelana po pravilih drugih strok in ne predstavljajo neke idejne rešitve ali druge ustvarjalne zamisli glede prostorskega načrtovanja. Ključna za pripravo teh strokovnih podlag je strokovna in tehnična usposobljenost izdelovalca ter njegova sposobnost, da gradiva izdela po uveljavljenih predpisih in v pričakovanih terminih. Take…
