Odločitev številka: 018-036/2017-9 navajamo v celoti:
"SKLEP
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup izotopov« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba ROCHE Farmacevtska družba d.o.o., Vodovodna cesta 109, Ljubljana, ki jo zastopa odvetnik Gregor Zupančič, Mala ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 24.04.2017
ODLOČILA
1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi postopek oddaje javnega naročila »Nakup izotopov« v delu, ki se nanaša na sklope 31., 32., 33., 34 in 35.
V preostalem se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.
2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v znesku 2.601,17 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.
OBRAZLOŽITEV
Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 20.12.2016 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 007916/2016-B01 in dne 21.12.2016 v Uradnem listu Evropske Unije, pod številko objave 2016/S 246-449281.
Zoper razpisno dokumentacijo je vlagatelj dne 01.02.2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, naj se razpisna dokumentacija v vseh spornih delih razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Vlagatelj navaja, da je razpisna dokumentacija v delu, ki se nanaša na Skupino 4 (Material za izvedbo laboratorijskih preiskav), diskriminatorna, saj vsebuje tehnične zahteve, ki dajejo prednost zgolj določenim ponudnikom (proizvajalcem) in v celoti izključujejo druge ponudnike (proizvajalce). Naročnik je namreč pri posameznih sklopih jasno definiral, da morajo biti ponujeni reagenti primerni za delo na točno določenih aparatih, s čimer je omejil konkurenco. Naročnik namreč s tem, ko posamezen sklop veže le na določen aparat (in s tem tudi samo na enega proizvajalca), omejuje potencialne ponudnike, ki bi lahko ponudili proizvode drugih proizvajalcev s karakteristikami, ki zagotavljajo identične oziroma primerljive ali celo boljše/učinkovitejše preiskave na bolj konsolidiranih sistemih. Naročnik je tako na 15. strani razpisne dokumentacije (Dodatne strokovne zahteve za posamezne sklope Tabele 4) določil, da mora biti izvedba preiskav ponujena: 1. v sklopu 31 (Metabolizem kosti, Hormoni) na analizatorju IDS-iSYS, 2. v sklopu 32 (Diagnostika ščitnice) na analizatorju Centaur XP Siemens, 3. v sklopu 33 (Imunosupresivi) na analizatorju Architect 1000i, Abbott, 4. v sklopu 34 (Hormoni, Vitamini) na platformi Immulite in 5. v sklopu 35 (Protitelesa TSI, Tiroglobulin) na analizatorju Kryptor. Vlagatelj zatrjuje, da naročnik s konkretno navedbo aparata brez utemeljenega razloga omejuje konkurenco, spornih zahtev pa ne utemeljujejo niti razlogi, ki jih je naročnik podal tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije. Vlagatelj še navaja, da je naročnik na 16. strani razpisne dokumentacije (sklopi od št. 36 do št. 44: Ročne metode in Nove metode) določil možnost avtomatske obdelave le za sklop 44, pri čemer ni pojasnil razlogov o tem, zakaj se tudi sklopi 41, 42 in 43 ne morejo izvesti na podlagi avtomatske metode. Avtomatska obdelava, zatrjuje vlagatelj, bi morala veljati za vse navedene sklope, sicer je takšna zahteva diskriminatorna in namenjena le enemu ponudniku. Vlagatelj pojasnjuje, da ponuja analizatorje in reagente, ki se za enake preiskave uporabljajo in so uveljavljeni v svetu in v evropskih državah ter tudi v Sloveniji (v Univerzitetnemu kliničnemu centru Maribor, Splošni bolnišnici Celje, AKH Wien, MC Erasmus Rotterdam in HUG Ženeva …). Iz priloženih prospektnih materialov različnih svetovno uveljavljenih proizvajalcev laboratorijskih aparatov (Roche, Abbot, DiaSorin in Siemens) je razvidno, da lahko vsi izmed njih ponudijo večino enakovrednih preiskav, ki so razpisane po posameznih sklopih. Za posamezen specificiran analizator pa se lahko ponudijo reagenti le enega proizvajalca, ki jih sicer na območju Slovenije lahko ponudi več različnih distributerjev, vendar je s tem tveganje, ki se nanaša na ceno, toliko večje. Vlagatelj poudarja, da vsi navedeni proizvajalci omogočajo izvedbo večine razpisanih preiskav in so sposobni zagotavljati najmanj enake, strokovno enakovredne rezultate, kar bi potrdile tudi njihove reference. Navaja še, da je iz predložene preglednice (Assay availability on Elecsys®System) razvidno, pri katerih sklopih lahko poda ponudbo le določen proizvajalec, oziroma da je pretežni del sklopov (32 in 34) namenjen le proizvajalcu Siemens. Sporni razpisni pogoji pa so prav tako tudi neučinkoviti in neekonomični. Naročnik je 42 imunokemijskih preiskav uvrstil v 10 sklopov, vlagatelj pa meni, da bi bila zadostna že 2 sklopa oziroma največ 3 sklopi. Naročnik namreč na določenih analizatorjih velikih kapacitet zahteva izvedbo le 1 do 3 preiskav, pri čemer ostaja 60 % analizatorjeve kapacitete neizkoriščene. Z razpršitvijo preiskav med vrsto aparatov (analizatorjev) so potrebe po kadrih bistveno večje, saj mora naročnik za 42 preiskav zagotoviti operabilnost najmanj 5 avtomatskih analizatorjev in zamudno izvajanje najmanj 5 ročnih metod, kar bi se lahko vse izvedlo na enem konsolidiranem sistemu. Na ta način naročnik iracionalno izkorišča tudi prostor za izvajanje analiz, saj potrebuje bistveno več prostorov. Ob takšni razpršenosti pa je težje zagotavljati tudi kvaliteto preiskav, poleg tega so časi preiskav bistveno daljši. Vlagatelj zatrjuje, da mu je naročnik z nezakonitimi pogoji povzročil škodo, saj ne bo mogel oddati ponudbe, škoda pa mu je že nastala tudi iz razloga, ker je znatna sredstva vložil v izvedene analize, s katerimi je poskušal spremeniti sporne razpisne pogoje. Navaja, da je pripravil analizo prodaje artiklov pri naročniku ter natančno primerjavo količin, cen in kvalitete testov. Vlagatelj poudarja, da je opravljena analiza pokazala, da bi naročnik z zamenjavo obstoječih sistemov oziroma z uporabo konsolidiranih sistemov prihranil vsaj 300.000,00 EUR na leto in na ta način ravnal tudi v skladu z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Vlagatelj še navaja, da tip analizatorja Cobas e (ki ga proizvaja Roche) lahko pokrije kar 95 % vseh testiranj pri naročniku, podoben rezultat pa zagotavljajo tudi drugi uveljavljeni proizvajalci laboratorijskih aparatov/sistemov, ki pa zaradi spornih razpisnih pogojev ne morejo sodelovati v tem postopku. Navedene ugotovitve, zaključuje vlagatelj, lahko preveri strokovnjak s področja laboratorijske diagnostike. Vlagatelj k zahtevku za revizijo prilaga preglednice »Assay availability on Elecsys®System, prospekte za aparate Architect i2000SR (proizvajalca Abbott), Liaison (proizvajalca DiaSorin), Cobas®6000 (proizvajalca Roche Diagnostics), štiri analize, od katerih se tri nanašajo na število testov in strošek pri aparatih, ena pa na konsolidacijo in prihranek, ter dokument »1 tip analizatorja za 95 % testiranj na KNM«.
Naročnik je z dokumentom št. 84508-079-16/5, z dne 15.02.2017, zahtevek za revizijo zavrnil in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik prereka navedbe vlagatelja, pri čemer opozarja, da je pri postavitvi strokovnih zahtev avtonomen, saj jih oblikuje po lastnih potrebah, ki morajo biti povezane s predmetom naročila in mu jih ni mogoče vsiliti. Zatrjuje, da se vlagateljevi očitki nanašajo na aparate, pri čemer je spregledal, da predmet obravnavanega javnega naročila niso aparati, temveč izotopi. Poudarja, da z določeno opremo že razpolaga, ter da so okoliščine v zvezi s tem pomembne le v obsegu, ki ga pri določitvi predmeta omejuje. Zatrjuje, da ima za postavljene zahteve utemeljene razloge v svojih dejanskih potrebah, zato lahko do te mere omeji konkurenco. Naročnik navaja, da zahtevek za revizijo temelji na napačni predpostavki, da so vse avtomatske imunokemijske metode enakovredne. Vendar temu ni tako, saj imajo zaradi uporabe različnih tehnologij in različnih protiteles: 1. drugačne rezultate za meritev istega parametra pri istem bolniku, zato v klinični in raziskovalni praksi običajno niso primerljivi, 2. drugačno točnost in natančnost metode, 3. drugačna referenčna območja in 4. drugačne interference (na primer protitelesa v bolnikovem telesu, ki motijo metodo, lahko povzročijo napačen rezultat in so zato vir tveganj za neustrezno obravnavo bolnika). Zatrjuje, da vse zahteve iz razpisne dokumentacije temeljijo na številnih mednarodno priznanih znanstvenih in strokovnih utemeljitvah, lastnih analizah in primerjavah ter kliničnih validacijah. Temelj strokovnih zahtev, zatrjuje naročnik, je v zagotavljanju najvišje stopnje varnosti in kakovosti za bolnika. Naročnik v nadaljevanju predstavlja šest strokovnih stališč iz znanstvenih publikacij, ki govore v prid razpisni dokumentaciji. Zatrjuje, da so članki, objavljeni v mednarodnih odmevnih revijah, ključni za njegovo sodelovanje v projektih med Slovenijo in EU. Navaja, da so laboratorijski rezultati Klinike za nuklearno medicino v zadnjih 5 letih omogočili objavo več kot 30 člankov v odmevnih mednarodnih revijah, sodelovanje na dveh EU projektih ter sodelovanje v projektih nacionalnega pomena. Morebitna sprememba metode bi izvajanje teh projektov onemogočila, zato je vlagateljev pristop k laboratorijski diagnostiki v imunoterapiji zaskrbljujoč, nestrokoven in neprimeren. Naročnik prilaga dokazila, ki temeljijo na rezultatih njegovih analiz ter na primerjavah rezultatov metod z mednarodnimi kontrolami (Analiza napotitev v Ambulanto za bolezni ščitnice v letu 2016, Primerjava rezultatov metod v okviru mednarodnih kontrol, Analiza primerjave druge metode z obstoječo metodo in Prikaz pomena metode in neenakosti metod - primer iz…
