Odločitev številka: 018-037/2017-5 navajamo v celoti:
"SKLEP
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »ČIŠČENJE PROSTOROV UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA MARIBOR – OKOLJU PRIJAZNE STORITVE ČIŠČENJA« in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta jih vložila AKTIVA ČIŠČENJE d.o.o., Ljubljanska cesta 12F, Trzin, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova ulica 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in SODEXO d.o.o., Tehnološki park 22A, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik Valentin Bajuk, Jarška cesta 10A, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 14. 3. 2017
ODLOČILA
1. Obravnavanje zahtevkov prvega in drugega vlagatelja se združi v en postopek.
2. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.
3. Zahtevku za revizijo drugega vlagatelja se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »ČIŠČENJE PROSTOROV UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA MARIBOR – OKOLJU PRIJAZNE STORITVE ČIŠČENJA«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA« z dne 12. 1. 2017.
4. Zahteva prvega vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.
5. Naročnik je dolžan drugemu vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 26.702,34 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne.
OBRAZLOŽITEV
Naročnik izvaja odprti postopek oddaje naročila »ČIŠČENJE PROSTOROV UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA MARIBOR – OKOLJU PRIJAZNE STORITVE ČIŠČENJA«. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 27. 9. 2016, pod številko objave JN005794/2016-B01, dne 28. 9. 2016 pa pod oznako 2016/S 187-335688 tudi v Uradnem listu Evropske unije.
Naročnik je dne 12. 1. 2017 sprejel in na portalu javnih naročil (pod št. objave JN005794/2016-ODL01) objavil dokument »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, s katerim je naročilo oddal ponudniku MIV SERVIS, d.o.o., Puhova ulica 15, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), po merilih ugodnejšo ponudbo prvega vlagatelja in ponudbo ponudnika ISS Facility Services d.o.o. pa označil kot nedopustni. Pri tem je naročnik navedel, da iz ponudbe prvega vlagatelja (iz seznama in ocene porabe čistil) izhaja, da bo prvi vlagatelj pri čiščenju uporabljal med drugim tudi čistila D., T. ter C., za katere naročnik ugotavlja, da ne izpolnjujejo njegove zahteve po skladnosti vseh oz. vsakega čistila, predvidenega za uporabo, z Uredbo o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 102/2011 s sprem.; v nadaljevanju: Uredba). V nadaljevanju je naročnik podal natančnejšo obrazložitev te navedbe v zvezi z vsakim od treh problematičnih čistil.
Prvi vlagatelj je po opravljenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika dne 23. 1. 2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila, s katero predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve in povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da je nezakonita in nepravilna odločitev naročnika o zavrnitvi njegove ponudbe kot nedopustne, naročnik pa naj bi pri izbiri najugodnejše ponudbe kršil lastne zahteve iz razpisa ter načeli enakopravne obravnave in transparentnosti. Meni, da naročnik ni niti navedel niti dokazal, katero določilo iz razpisa naj bi vlagatelj kršil, saj odločitev naročnika temelji le na sklepanju (iz predloženih količin spornih čistil), za katerega pa ni najti podlage v ponudbi sami. Res je, da so na »Seznam[u] čistil in razkužil« navedena vsa potrebna čistila (tudi tista, ki niso v skladu z Uredbo), vendar spornih čistil prvi vlagatelj ne bo uporabljal v smislu, kot mu to očita naročnik – torej ne za redno čiščenje (saj gre ta specialna čistila za posebne namene ali za čiščenje lastne opreme), ne v prostorih in za namene, kot jih predvideva Uredba – torej ne kot univerzalna čistila, čistila za čiščenje sanitarnih prostorov ali kot čistila za okna; nasprotno sklepanje naročnika ni pravilno in je preuranjeno. Prvi vlagatelj še opozarja, da je bil v razpisu zahtevan seznam vseh čistil, kar pomeni, da je moral jasno navesti, katera čistila vsa bo uporabljal glede na zahtevan obseg čiščenja. V razpisni dokumentaciji naj ne bi bilo navedeno, da morajo biti na tem seznamu samo čistila, ki jih naročnik zahteva v skladu z Uredbo in tudi ne zahteve, da mora ponudnik predložiti ločene sezname za čistila, ki jih mora ponudnik ponuditi v skladu z Uredbo, ter na drugi strani za čistila, ki se sicer lahko uporabljajo za čiščenje v delu, ki ne sodi pod Uredbo.
Drugi vlagatelj je po opravljenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika dne 24. 1. 2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila, s katero predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve in povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da izbrana ponudba ne ustreza zahtevam glede tehnične in strokovne sposobnosti za vodstveni kader, za najmanj dve osebi, ki bosta vodili, organizirali in nadzirali opravljanje storitev čiščenja pri naročniku ter za osebo, ki bo vodji nudila strokovno podporo. Iz ESPD obrazca v ponudbi izbranega ponudnika ni razvidno, kdo sploh je nominirani kader, ponudnik pa ni pripravil niti nobenega lastnega obrazca s seznamom kadrov, iz katerega bi bilo razvidno, kateri ključni kader je nominiran v ponudbi – ponudbi je bila predložena le lastna izjava glede vodstvenega kadra. Drugi vlagatelj izpostavlja še, da naročnik ni preverjal obstoja in resničnosti vsebine navedb iz obrazca ESPD, da ponudnik »izpolnjuje vse zahtevane pogoje za sodelovanje, navedene v ustreznem obvestilu v zvezi z oddajo javnega naročila, na katero se sklicuje obvestilo«. Tudi sicer bi po mnenju drugega vlagatelja naknadna nominacija kadra, do katere bi prišlo po taki dopolnitvi ponudbe, predstavljala nedopustno spremembo ponudbe, saj ni mogoče objektivno preveriti, kdo sploh je nominiran kader. Drugi vlagatelj še pristavlja, da po podatkih, s katerimi razpolaga, nobena oseba (pomočnik direktorja, vodja objekta) nima več kot štirih let delovnih izkušenj na področju vodenja nadzora čiščenja v prostorih, kjer se opravlja zdravstvena dejavnost, direktor (nominiran kot vodilni kader) pa nima ustrezne izobrazbe. Ustrezne izobrazbe nima niti pomočnik direktorja; vodja objekta, ki eventuelno razpolaga z ustrezno izobrazbo, pa nima več kot štiriletnih izkušenj. Drugi vlagatelj naročniku očita še nezakonito neomogočen vpogled v del ponudbene dokumentacije »načrt čiščenja«, ki je bil označen kot poslovna skrivnost. Zatrjuje, da je ta načrt čiščenja javen podatek, saj se nanaša na specifikacijo ponujene storitve, zato bi mu moral naročnik omogočiti vpogled, zaradi onemogočenega vpogleda pa mu je bila onemogočena pravica do učinkovitega pravnega varstva. Naročnika ali Državno revizijsko komisijo poziva, naj mu omogoči vpogled v javni del ponudbene dokumentacije in dopusti dopolnitev zahtevka za revizijo z vsebino, s katero se bo na vpogledu seznanil.
Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo prvega vlagatelja izjasnil z vlogo z dne 31. 1. 2017. Meni, da naročnik ne ločuje kategorij čistil in da to ni bil in ne more biti namen naročnika. Vse storitve čiščenja, ki so predmet naročila, morajo biti okolju prijazne, kar pomeni, da:
- morajo proizvodi oz. čistila, ki jih uporablja ponudnik, izpolnjevati tehnične specifikacije iz priloge Uredbe;
- za razkužila temeljne okoljske zahteve ne veljajo, četudi to ni ni izrecno zapisano v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, saj na več mestih naročnik jasno ločuje med terminoma čistila in razkužila;
- so predmet čiščenja prostori in oprema naročnika, ne pa tudi aparature.
Naročnik ni ločil med dvema skupinama čistil, kot to navaja prvi vlagatelj; tudi iz vsebine ali narave predmeta naročila ni mogoče sklepati na dve kategoriji čistil in še manj na kriterij, ki bi razlikoval oz. razmejeval čistila v eno ali drugo skupino. Kriterij razlikovanja zagotovo ne more biti vrsta čistila, predmet čiščenja ali okoliščina, da je posamezno čistilo predvideno za redno ali občasno čiščenje. Naročnik je zahteval izključno en seznam čistil, na katerem ponudnik navede vsa čistila, ki jih bo uporabljal za čiščenje prostorov in opreme, vsa čistila pa morajo biti skladna s temeljnimi okoljskimi zahtevami. Naročnik je na podlagi dejstva, da je poraba (bodisi večja ali manjša količina) posameznega spornega čistila predvidena, ugotovil le to, da je čistilo predvideno za uporabo. Količina je pri tem nerelevantna. Izbrani ponudnik kot irelevantna označuje dokazila, ki jih je predložil prvi vlagatelj. Iz dokazil naj bi bilo razvidno, da se dve od spornih treh čistil lahko uporabljata tudi za namene, kot navedeno na dokazilih, vendar prvi vlagatelj s temi dokazili ne izkazuje, da jih bo tudi dejansko uporabljal za tak namen. Vendar tudi v kolikor bi prvi vlagatelj izkazal ali zatrdil, da ti dve čistili uporabljal v te namene (za čiščenje lastne opreme in pripomočkov, ne pa za čiščenje prostorov in opreme naročnika), prvi vlagatelj po mnenju izbranega ponudnika ni dokazal, da se zahteve iz Uredbe ne nanašajo na skupino čistil »za lastne potrebe« oziroma za občasna čiščenja (lastne opreme in pripomočkov). Izbrani ponudnik še dodaja, da za eno od treh čistil prvi vlagatelj celo sam navaja, da ga je predvidel za občasno uporabo naročnikovih talnih oblog – te pa zagotovo niso ponudnikova oprema ali pripomočki.
Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo drugega vlagatelja izjasnil z vlogo z dne 1. 2. 2017. Meni, da je obrazec ESPD izpolnil skladno z naročnikovimi zahtevami; naročnik obrazca ni pripravil na način, skladno s katerim bi bilo potrebno vpisati imenovane kadre, prav tako pa ni bilo predvideno, da bi moral predložiti lastne obrazce z nominiranimi kadri. Zanika navedbe drugega vlagatelja, da naročnik ni preveril obstoja in vsebine podatkov oziroma drugih navedb iz njegove ponudbe. Tudi sicer v tem delu ni šlo za dopolnjevanje, popravljanje ali pojasnjevanje ponudbe, pač pa za dokazilo za izkazovanje kadrovskega pogoja. Pojasnjuje pomen obrazca ESPD in določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) glede načina pregleda in ocenjevanja ponudb. Izbrani ponudnik prereka tudi navedbe o tem, da naj bi načrt čiščenja predstavljal specifikacije ponujene storitve – te v konkretnem primeru predstavlja dokument, ki je bil del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (ter obsega poglavji C1 in C2), načrt čiščenja pa vsebuje še mnogo več podatkov, ki opisujejo organizacijo in način dela delavcev pri izvajanju storitev čiščenja,…
