GorSKLEP
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata, članice mag. Nataše Jeršič kot članice senata in predsednika Sama Červeka kot člana senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila za inženiring pri izdelavi tehnične, investicijske, okoljske in prostorske dokumentacije v okviru priprave in sprejemanja državnega prostorskega načrta za investicije v javno železniško infrastrukturo, začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj DIS Consulting, Družba za svetovanje, pripravo in izvajanje investicij, d. o. o., Letališka cesta 33c, Ljubljana, ki ga zastopa doc. dr. Aleksij Mužina, odvetnik v Ljubljani (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, Kopitarjeva ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), in na podlagi predloga vlagatelja, da Državna revizijska komisija sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, 26. 8. 2008 soglasno
GorODLOČILA
Predlogu vlagatelja, da Državna revizijska komisija "sprejme sklep, s katerim se zaradi vloženega zahtevka za revizijo v celoti zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila", se ne ugodi.
GorObrazložitev
Naročnik je 11. 6. 2008 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila št. 4111-71/2008-2, obvestilo o naročilu pa je 12. 6. 2008 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave JN 4788/2008, in Uradnem listu Evropske unije z dne 14. 6. 2008, pod številko objave 2008/S 115-153631.
Vlagatelj je 9. 7. 2008 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija postopek oddaje javnega naročila razveljavi v celoti, uveljavlja pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Vlagatelj, ki je zahtevek za revizijo vložil še pred rokom za predložitev ponudb, izpodbija določbe razpisne dokumentacije.
Vlagatelj je z vlogo z dne 19. 8. 2008 Državni revizijski komisiji predlagal, da sprejme sklep, "s katerim se zaradi vloženega zahtevka za revizijo v celoti zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, vključno z iztekom roka za oddajo ponudb". Vlagatelj uvodoma opisuje potek postopka revizije pred naročnikom, ugotavlja, kako se je naročnik opredelil do očitanih mu kršitev v zahtevku za revizijo, in zaključuje, da je zahtevek za revizijo utemeljen. Ker je po vlagateljevem mnenju zahtevek za revizijo očitno utemeljen, zaradi zadržanja ne bo nastala nikakršna škoda, saj morebitna nadaljnja ravnanja v postopku, vključno z odločitvijo o izbiri, ne bodo veljavna in jih bo treba ponoviti. Vlagatelj nadalje navaja, da naročnik z izbranim ponudnikom po določbah "ZJN-2" (očitna pomota, prav ZRPJN; op. Državne revizijske komisije) do dokončne odločitve o zahtevku za revizijo ne more skleniti pogodbe, zato bi bila izvedba nadaljnjih ravnanj v postopku javnega naročanja odveč in ne bi prinesla nikakršne koristi v smeri hitrejše izvedbe javnega naročila, četudi zahtevek za revizijo ne bi bil utemeljen. Na drugi strani, navaja vlagatelj, z nezadržanjem vseh aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, predvsem pa z nezadržanjem izteka roka za oddajo ponudb, bi bili vsi zainteresirani ponudniki vključno z vlagateljem prisiljeni že v tem, neveljavnem postopku oddati svoje ponudbe in s tem konkurentom razkriti tako ponujeno ceno ter poslovne partnerje in poslovne povezave, s pomočjo katerih nameravajo izvesti javno naročilo. Vlagatelj nadaljuje, da ne samo podatke iz ponudb, temveč tudi samo dejanje oddaje ponudbe, kar mora vlagatelj narediti zaradi ohranitve pravnega interesa, s katerim se razkrijejo sodelovanja med posameznimi subjekti v ponudbi, bi lahko konkurenti izkoristili v ponovljenem postopku, do katerega, tako vlagatelj, bo zagotovo prišlo, za izvrševanje različnih pritiskov na naročnika. Vlagatelj tudi ugotavlja, da bi bil z razkritjem podatkov o cenah…
