Gor"SKLEP
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 41. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata, Sonje Drozdek Šinko in Boruta Smrdela kot članov senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izbira dobavitelja tehnologije in izvajalca izgradnje objektov za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov v Mariboru", začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika RC PREKO d.o.o., Črešnjevci 156 A, Gornja Radgona (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper kršitve naročnika SNAGA d.o.o., Nasipna ulica 64, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 7. 6. 2013
GorODLOČILA
1. Zahtevku za revizijo vlagatelja, z dne 7. 2. 2013, se ugodi tako, da se razveljavi razpisna dokumentacija postopka oddaje javnega naročila "Izbira dobavitelja tehnologije in izvajalca izgradnje objektov za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov v Mariboru", objavljenega na Portalu javnih naročil, pod št. JN13868/2012 z dne 24. 12. 2012, s popravki pod objavama JN848/2013 z dne 25. 1. 2013, št. JN1073/2013 z dne 30. 1. 2013 v:
- 2.1 točki: "Vsak ponudnik lahko predloži le eno prijavo. Ponudnik, ki predloži več kot eno prijavo, diskvalificira vse prijave v katerih nastopa.",
- 4.14 točki: "v primeru skupne prijave " izjavo oziroma OBR-14 mora priložiti banka vodilnega partnerja",
- 4.15 točki: "v primeru skupne prijave " izjavo oziroma OBR-15 mora priložiti banka vodilnega partnerja",
- 4.16 točki: "v primeru skupne prijave " izjavo oziroma OBR-16 mora priložiti banka vodilnega partnerja",
- 4.17 točki: "v primeru skupne prijave " izjavo oziroma OBR-17 mora priložiti banka vodilnega partnerja".
2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v višini 180,00 EUR. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.
3. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 3 (treh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila
GorObrazložitev
Naročnik je predmetno javno naročilo "Izbira dobavitelja tehnologije in izvajalca izgradnje objektov za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov v Mariboru" dne 24. 12. 2012 objavil na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN13868/2012 s popravki pod objavami št. JN848/2013 z dne 25. 1. 2013 in JN1073/2013 z dne 30.1.2013. Naročnik predmetno javno naročilo oddaja po postopku konkurenčnega dialoga.
Vlagatelj je zoper razpisno dokumentacijo dne 7. 2. 2013 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da si je naročnik postopek oddaje predmetnega javnega naročila zamislil na povsem netransparenten način. Vlagatelj navaja, da je povsem nedopustna naročnikova namera, da bo znotraj druge faze izvajal podfaze brez vnaprej definiranega protokola, deloma ustno, brez vnaprej definiranih postopkov dialoga. Vlagatelj zahteva, da se naj z vsakim ponudnikom opravi en krog dialoga po vnaprej definiranem vrstnem redu in definiranem protokolu. Prav tako po vlagateljevih navedbah niso ustrezno definirana merila, ki so le našteta niso pa ponderirana niti ovrednotena. Kriteriji so prepuščeni naročnikovi subjektivni presoji, kar ni skladno z ZJN-2, zato naj se razpisna dokumentacija v tem delu ustrezno dopolni. Prav tako vlagatelj želi, da se v razpisno dokumentacijo jasno zapiše, kdaj bo naročnik za drugo fazo pripravil razpisno dokumentacijo. Vlagatelj želi, da naj naročnik vnaprej časovno opredli posamezne faze, saj naj bi bil pričetek del že v maju 2013. Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da mu je nelogično, da je podpis pogodbe odvisen od mestnega sveta Mestne občine Maribor in meni, da bi moral naročnik po končani fazi pripraviti gradivo za mestni svet in v njem predstaviti tri izbrane opcije. Vlagatelj zahteva, naj se določba, po kateri se na mestni svet po končani drugi fazi predloži celovit projekt, v celoti črta iz razpisne dokumentacije. Nadalje vlagatelj navaja, da obstoječa razpisna dokumentacija ponudnikom ne nudi odgovora na vprašanje, kako (časovno in postopkovno) bo potekal izbor izbranega izvajalca. Razpisna dokumentacija je pripravljena tudi v nasprotju z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ. Vlagatelj meni, da v obstoječih predpisih ni podlage za to, da naročnik od zainteresiranih ponudnikov zahteva brezplačno protiuslugo, to je izdelavo elementov za investicijsko dokumentacijo, kar je naloga in pristojnost naročnika. Vlagatelj zahteva, da naročnik sam vnaprej pripravi investicijsko dokumentacijo, ki naj bo sestavni del razpisne dokumentacije. Vlagatelj tudi meni, da je predmet razpisne dokumentacije nejasen. Poleg tega posamezni sklopi ne morejo biti podvrženi oddaji po postopku konkurenčnega dialoga. Edini sklop, ki izpolnjuje pogoje za uporabo konkurenčnega dialoga, je po vlagateljevem mnenju iskanje rešitve za izbiro dobavitelja tehnologije obdelave komunalnih odpadkov. Ker je konkurenčni dialog že sam po sebi najmanj transparenten postopek, vlagatelj vztraja, da se naj projektiranje in obnova objekta izloči in odda po odprtem postopku. Prav tako se vlagatelju ne zdi dopustno, da naročnik ne dovoli ogleda obstoječega objekta, saj je potrebno navedeno vkalkulirati v tehnološko rešitev. Vlagatelj tudi opozarja, da je predmet javnega naročila izgradnja objekta, pri tem pa naročnik v razpisni dokumentaciji ne pojasni, ali morajo ponudniki pri pripravi ponudbe upoštevati tudi določbe Uredbe o zelenem javnem naročanju. Prav tako se vlagatelju zdi diskriminatorna naročnikova zahteva, da podjetje ne sme sodelovati pri dveh ponudbah, kakor tudi naročnikova zahteva glede bančne garancije, ki jo mora predložiti zgolj banka vodilnega partnerja. Vlagatelj v nadaljevanju prav tako ugovarja, da je rok za pripravo kvalitetne ponudbe prekratek in izpostavlja, da iz razpisne dokumentacije ni razvidno, kako bo potekal postopek odpiranja ponudb, zato vlagatelj želi, da se naj vnaprej definira, kateri podatki bodo javno prebrani na odpiranju. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se naj razveljavi razpisna dokumentacija in mu povrne stroške postopka.
Naročnik je dne 15. 4. 2013 sprejel odločitev št. JN 19/12, s katero je vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil. V obrazložitvi odločitve naročnik glede vlagateljevih navedb pojasnjuje, da vlagatelj zahtevka za revizijo na posameznih mestih ni konkretiziral, saj je navedel le odseke razpisne dokumentacije, ki se mu zdijo sporni, pri čemer očitkov ni opredelil tako, da bi bili pravno merodajni, temveč je navedel le svoje subjektivno mnenje. Prav tako vlagatelj ni predložil nobenega dokaza, s katerim bi obrazložil svoje mnenje. Glede vlagateljevega očitka, da je naročnik ravnal nezakonito, ker ni objavil ocenjene vrednosti javnega naročila, naročnik pojasnjuje, da je ta neutemeljen, saj takšne obveznosti ZJN-2 nima. Po naročnikovih navedbah se postopek s konkurenčnim dialogom odvija večfazno. Prva faza predstavlja ugotavljanje sposobnosti, ki se zaključi z naročnikovo odločitvijo o priznanju sposobnosti, po pravnomočnosti navedene odločitve bo naročnik na podlagi tretjega odstavka 86. člena ZJN-2 pripravil razpisno dokumentacijo za ostale faze, zato so vlagateljevi očitki, da nima namena pripraviti razpisne dokumentacije, po naročnikovem mnenju preuranjeni, saj takšna naročnikova obveznost še ni nastopila. Naročnik bo pripravil razpisno dokumentacijo za drugo fazo, ko bo pravnomočna odločitev o priznanju sposobnosti v prvi fazi. Sam postopek konkurenčnega dialoga je naročnik le primeroma opisal za informacijo ponudnikom, bolj konkretno pa bo sam postopek opredelil šele v nadaljevanju. Prav tako so po naročnikovih navedbah neutemeljeni vlagateljevi očitki o nepravilni izvedbi druge faze postopka, saj naj bi naročnik izvajal podfaze, kajti naročnik v razpisni dokumentaciji za prvo fazo postopka določa le pravila za prvo fazo, kako bo izvedel drugo fazo, slednje še ni predmet urejanja. Tudi merila je naročnik v tej fazi šele dolžan našteti, ovrednotiti pa jih je potrebno šele na drugi stopnji. Naročnik bo tako pri pripravi razpisne dokumentacije za drugo in nadaljnje stopnje ustrezno ovrednotil merila in določil največje število krogov, ki bodo izvedeni. Glede vlagateljevih očitkov, da bo moral naročnik najprej pridobiti soglasje lokalne skupnosti za predinvesticijsko zasnovo, ki je pogoj za nadaljevanje javnega naročila, naročnik navaja, da takšnemu določilu vlagatelj ne nasprotuje in ne zatrjuje njegove protipravnosti, zahteva le dopolnitev razpisne dokumentacije. Poleg tega naročnik opozarja, da je sporno določilo točke 2.1 Projektne naloge z odgovorom na vprašanje potencialnega ponudnika spremenil. Tako je investitor v predmetnem javnem naročilu le naročnik, ki bo edini potrjeval investicijsko dokumentacijo. V nadaljevanju naročnik prav tako zavrača vlagateljeve navedbe, da ni izdelal investicijske dokumentacije. Naročnik navaja, da ni nikjer določil, da bi morali ponudniki namesto njega izdelati investicijsko dokumentacijo, vendar pa priznava, da ta še ni povsem dokončno določena. Glede vlagateljevih očitkov o nejasnih pojmih v razpisni dokumentaciji, naročnik pojasnjuje, da se v času zbiranja prijav nikdar ni postavilo vprašanje, kaj omenjeni pojmi pomenijo. V zvezi z vlagateljevimi očitki, da naj naročnik navede, kakšno registracijo morajo imeti ponudniki, naročnik navaja, da obveznost registracije za izvajanje gradbene dejavnosti izhaja že iz predmeta javnega naročila, naročnik pa je na podlagi 43. člena ZJN-2 od ponudnikov zahteval, da so registrirani za opravljanje dejavnosti. Dejavnosti, za katero je registriran vlagatelj, pa po naročnikovih navedbah zagotovo niso v neposredni zvezi s predmetom naročila. V nadaljevanju naročnik pojasnjuje, da predmet javnega naročila ni obnova objekta, zato so vlagateljeve navedbe v tej smeri povsem neutemeljene, se pa naročnik z vlagateljem strinja, da je predmet javnega naročila tudi projektiranje. Pogodba FIDIC na osnovi rumene knjige je primerna za gradnje po sistemu "na ključ", kar je primer tudi v tem postopku oddaje javnega naročila, zato je edino smiselno, da izvajalec izvede tudi projektiranje. Pavšalen in nekonkretiziran pa je po naročnikovih navedbah vlagateljev očitek, da naročnik preferira velike gospodarske subjekte, saj vlagatelj omenjenega pojma ni opredelil, zaradi česar iz revizijske navedbe ni mogoče ugotoviti, v čem naj bi bila kršitev. Glede vlagateljevih očitkov o nedovolitvi ogleda objekta naročnik pojasnjuje, da ogled v predmetni fazi ne bi v ničemer pripomogel k ugotovitvi, ali so ponudniki usposobljeni za izvedbo predmetnega javnega naročila. Prav tako je naročnik pojasnil, da bo ogled objekta omogočen takoj na začetku druge faze postopka tistim ponudnikom, ki jim bo priznana sposobnost izvedbe predmeta javnega naročila. V tej fazi se od ponudnikov ne zahteva tehnološka rešitev, niti ponudba za izvedbo del, zato ni potrebe, da bi naročnik omogočil ogled objekta potencialnim ponudnikom. Povsem enako velja za upoštevanje določil Uredbe o zelenem javnem naročanju, slednja na sposobnost ponudnikov nima nikakršnega vpliva, pač pa določa minimalne standarde, ki jih morajo naročniki določiti pri opredelitvi predmeta javnega naročila. Navedena uredba bo tako po naročnikovih navedbah prišla v upoštev šele v drugi fazi. Prav tako ne drži vlagateljeva trditev, da naročnik omejuje konkurenco s tem, ko prepoveduje, da bi isto podjetje sodelovalo pri dveh ponudbah. Naročnik je že v odgovoru št. 4, objavljanem dne 21. 1. 2013 določil, da lahko gospodarski subjekt sodeluje kot podizvajalec pri dveh ponudbah hkrati. Glede bančne garancije naročnik pojasnjuje, da je vodilni partner tisti, ki je ekonomsko najmočnejši in bo uspel pridobiti takšno bančno garancijo, ki bo v celoti ustrezala naročnikovim zahtevam in naravi posla. Vlagatelj po naročnikovih navedbah ni uspel izkazati, da bi naročnik s takšnim dokazilom omejeval konkurenco, drugih kršitev pa ne zatrjuje. Glede vlagateljevih očitkov, da je naročnik določil prekratek roka za prejem prijav v konkurenčnem dialogu, naročnik navaja, da je določil celo 14 dni daljši rok od zakonsko določenega in ga je naknadno še za 7 dni podaljšal. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.
Naročnik je dne 19. 4. 2013 Državni revizijski komisiji, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje.
Državna revizijska komisija je na podlagi 37. člena ZPVPJN dne 14. 5. 2013 podaljšala rok za sprejem odločitve.
V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija najprej presojala naročnikove trditve, da vlagatelj ni aktivno legitimiran za vložitev revizijskega zahtevka, ker ni registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročanja. Glavna vlagateljeva dejavnost je namreč saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki, ravnanje z nenevarnimi odpadki, pridobivanje sekundarnih surovin iz ostankov in odpadkov.
Aktivno legitimacijo ureja določba drugega odstavka 14. člena ZPVPJN, ki določa, da se šteje, da je interes za dodelitev javnega naročila izkazala tista oseba, ki je oddala pravočasno ponudbo, če rok za oddajo ponudb še ni potekel, pa vsaka oseba, ki lahko opravlja dejavnost, potrebno za izvedbo predmeta javnega naročanja.
Glede vprašanja zmožnosti opravljanja katerih dejavnosti mora izkazati vlagatelj, če je javno naročilo sestavljeno iz več segmentov, da izkaže interes za dodelitev naročila, je Državna revizijska komisija že odločila (odločitev št. 018-125/2013-3), da ni mogoče sprejeti stališča, da bi moral vlagatelj za vložitev revizijskega zahtevka…
