Odločitev državnega organa 018-179/2016-6 navajamo v celoti:
»SKLEP
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar kot predsednice senata, Tadeje Pušnar kot članice senata in mag. Gregorja Šebenika kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Ureditev kolesarske in pešpoti med Tolminom in Gabrjami«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika CPK, d. d., Ulica 15. maja 14, Koper, ki ga zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Ajdovščina 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Komunala Tolmin, d. o. o., Podljubinj 89h, Tolmin (v nadaljevanju: naročnik), dne 14. 10. 2016
ODLOČILA
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.
Obrazložitev
Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po postopku oddaje naročila male vrednosti, dne 3. 8. 2016 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN004380/2016-W01. Dne 1. 9. 2016 je naročnik objavil »Odločitev o oddaji naročila« (št. 10/2016 JN VV-7), s katero je ponudnike obvestil, da je predmetno naročilo dodelil ponudniku CPG, d. d., Industrijska cesta 2, Kromberk, Nova Gorica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz odločitve je tudi razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot nedopustno, in sicer zato, ker je predložene reference v njegovi ponudbi ocenil kot neustrezne.
Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 9. 9. 2016, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da naročnik njegove ponudbe ne bi smel izločiti iz postopka. Vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji med drugim zahteval, da ponudnik predloži dokazilo, da je v zadnjih treh letih pred objavo naročila uspešno izvedel vsaj en istovrsten posel, kot ga prevzema v ponudbi, v višini najmanj 20.000,00 EUR. Kot je bilo navedeno v razpisni dokumentaciji, istovrsten posel pomeni tista dela iz specifikacije naročila, ki jih gospodarski subjekt prevzema v ponudbi, iz opisa referenčnega posla pa mora biti razvidno, da gre za istovrstna dela v primerljivih količinah, kot jih ponudnik prevzema v ponudbi. Vlagatelj zatrjuje, da je izkazal izpolnjevanje referenčnega pogoja, saj je navedel dva referenčna posla, in sicer izdelavo brvi za kolesarje in pešce čez stari rokav Dragonje v Mlinih ter ureditev glavne ceste skozi območje naselje Seča. Vlagatelj je za obe referenci predložil potrdilo o referenčnem delu, iz katerega so izhajali vsi podatki, potrdilo pa je bilo potrjeno tudi s strani referenčnega naročnika, Direkcije RS za ceste. Naročnik je od vlagatelja zahteval pojasnilo, ali opisana dela zajemajo tudi izdelavo hladne reciklaže, ter ga pozval, naj za referenčni deli predloži specifikacijo del, iz katere bo razvidno, da dela vsebujejo tudi hladno reciklažo. Vlagatelj je naročniku pojasnil, da sta priglašeni referenci vsebinsko skladni in istovrstni s predmetom naročila, saj specifikacija referenc predstavlja dela pri izvedbi kolesarske in pešpoti. Iz previdnosti je vlagatelj ob pojasnilu ponudbe samovoljno priglasil še dodatno referenco, in sicer ureditev skladiščnih in manipulativnih površin v Luki Koper, iz katere je razvidno, da zajema tudi izdelavo hladne reciklaže. Vlagatelj zatrjuje, da je že z referencama, ki ju je predložil v ponudbi, izkazal izpolnjevanje referenčnega pogoja. Naročnik bi moral upoštevati razpisno dokumentacijo ter jo pripraviti tako, da je razlaga njenih določb jasna. Če je mogoče pogoje razlagati na več načinov, mora breme nejasnosti nositi naročnik. V konkretnem primeru je naročnik referenčni pogoj opredelil zelo splošno, in sicer se je skliceval na istovrsten posel, ki ga je razlagal tako, da pomeni tista dela iz specifikacije naročila, ki jih ponudnik prevzame v ponudbi. Razlaga, kot jo zagovarja naročnik, bi pomenila, da bi morali ponudniki izkazati izvedbo posla, ki je obsegal ista dela in v enakem obsegu. Referenčna dela se morajo nanašati na primerljiva opravila, na kakšen način in v kolikšnem obsegu mora ponudnik izkazovati primerljivost del, pa je v vsakem primeru odvisno od naročnika in konkretne opredelitve zahteve v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj navaja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni podrobneje opredelil, katera dela mora vključevati referenčni posel, da ga bo štel za istovrstnega, zato zdaj ne more razlagati nejasno opredeljenega pogoja bolj določno. Če bi naročnik bolj določno opredelil referenčni pogoj, bi vlagatelj že ob oddaji ponudbe priglasil reference, ki bi vsebovale točno tista dela, ki jih bi naročnik zahteval. Iz razpisne dokumentacije ne izhaja, da bi bila izdelava hladne reciklaže bistveni del popisa. Če bi bilo to res, bi moral naročnik to izrecno zapisati v referenčnem pogoju. Naročnik pa ni ravnal nepravilno le zato, ker je kot neustrezni ocenil v ponudbi predloženi referenci, temveč tudi zato, ker je kot neustrezno ocenil naknadno predloženo referenco, saj Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) dopušča dopolnjevanje predloženih ponudb. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.
Naročnik je s sklepom z dne 208. 9. 2016 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi odločitve naročnik navaja, da je vlagatelj v ponudbo predložil dve referenci, izdelavo brvi za kolesarje in pešce čez stari rokav Dragonje v Mlinih ter ureditev glavne ceste skozi območje naselje Seča. Iz predloženih referenc ne izhaja, da bi bila v okviru del izvedena hladna reciklaža kot ena izmed postavk iz predmetnega javnega naročila. Zato je naročnik vlagatelja pozval, naj pojasni, ali referenčna posla vsebujeta tudi izdelavo hladne reciklaže. V pojasnilu je vlagatelj navedel, da je s predloženima referencama v celoti zadostil referenčnemu pogoju, ne glede na način izvedbe, saj specifikaciji iz referenčnih potrdil zajemata dela, potrebna za izvedbo kolesarske in pešpoti. Vlagatelj je priložil tudi novo referenčno potrdilo, iz katerega naj bi bila izkazana izvedba vseh ključnih postavk, kot so zajete v predmetnem naročilu. Naročnik se ne strinja, da sta v ponudbi predloženi referenci ustrezni, saj ne vsebujeta postavke hladne reciklaže. Naročnik je določil, da mora ponudnik izkazati uspešno izvedbo vsaj enega istovrstnega posla, pri čemer je določil tudi, kaj istovrstni posel pomeni. Iz specifikacije naročila je razvidno, katera dela vsebuje predmetno naročilo in posledično katera dela mora zajemati referenčni posel. Naročnik opozarja, da je določil istovrstnost del, ne pa podobnih, zato referenčnega pogoja ni mogoče razlagati tako široko. Iz specifikacije je razvidno, da predmetno naročilo zajema tudi izvedbo hladne reciklaže, ki je poseben postopek utrjevanja terena, zato bi tudi referenčno delo moralo vsebovati to postavko. Navedeno delo predstavlja pretežni del izvedbe predmeta naročila, navaja naročnik, in nadaljuje, da v referenčnem pogoju ni zahteval izvedbe del v enakem obsegu, temveč da mora iti za istovrsten posel v primerljivih količinah. V zvezi z novo predloženo referenco pa naročnik navaja, da ta ne predstavlja manjkajočega dokumenta, saj so bile reference, čeprav neustrezne, predložene v ponudbi, prav tako pa nova referenca ne pomeni dopolnitve, popravka ali pojasnila že predloženih referenc. Z novo referenco vlagatelj ni pojasnjeval svoje ponudbe in tudi ni odpravljal očitnih napak, temveč je predložil novo referenco in s tem predložil novo ponudbo. Naročnik je v razpisni dokumentaciji izrecno določil, da bo ponudbo izločil, če bo razvidno, da ponudnik ne izpolnjuje pogoja referenc, zato naknadno dopolnjevanje ne bi bilo dopustno, bilo pa bi tudi v nasprotju z enakopravno obravnavo ponudnikov. Naročnik še dodaja, da se novo predložena referenca tudi sicer ne nanaša na predmet javnega naročila, ampak na povsem drug objekt.
Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 22. 9. 2016 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.
Vlagatelj se je z vlogo z dne 22. 9. 2016 opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi se vlagatelj opredeljuje do posameznih naročnikovih trditev in dodatno pojasnjuje revizijske navedbe.
Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Med vlagateljem in…
