GorSKLEP
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, in Boruta Smrdela ter Vide Kostanjevec, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Parkirišče ob glavni avtobusni postaji Koper – izvedba GOI del in pridobitev uporabnega dovoljenja«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Alak s.r.l., C. da Lacco 65, Brolo, Italija, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d.o.o., Brdnikova 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Koper, Verdijeva 10, Koper (v nadaljevanju: naročnik), dne 2.9.2014
GorODLOČILA
1. Obravnavanje zahtevka za revizijo z dne 16.7.2014 in zahtevka za revizijo z dne 28.7.2014 se združi v en revizijski postopek.
2. Zahtevek za revizijo z dne 16.7.2014 se zavrne kot neutemeljen.
3. Zahtevek za revizijo z dne 28.7.2014 se zavrne kot neutemeljen.
4. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrneta.
GorObrazložitev
Naročnik je obvestilo o javnem naročilu »Parkirišče ob glavni avtobusni postaji Koper – izvedba GOI del in pridobitev uporabnega dovoljenja« objavil na Portalu javnih naročil dne 11.4.2014, pod št. objave JN4373/2014.
Naročnik je dne 13.6.2014 sprejel dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila z dne 13.6.2014), s katerim je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo vlagatelju. Dne 2.7.2014 je naročnik sprejel dokument »Sklep o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila« (v nadaljevanju: sklep o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila), v katerem je navedel, da v skladu s petim odstavkom 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2) razveljavlja odločitev o oddaji naročila z dne 13.6.2014 in da bo po dodatni preverbi ponudb sprejel novo odločitev.
Naročnik je dne 11.7.2014, na podlagi prejete vloge »Poziv na spremembo odločitve o oddaji naročila pred vložitvijo zahtevka za revizijo, podrejeno: Zahteva za dodatno obrazložitev ter Poziv na pojasnilo višine takse« z dne 9.7.2014, sprejel dokument »Odgovor na Poziv na spremembo odločitve o oddaji naročila in zahteve za dodatno obrazložitev ter poziv na pojasnilo višine takse«.
Naročnik je z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 14.7.2014 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila z dne 14.7.2014), kateri je bil vlagatelju vročen dne 16.7.2014, predmetno javno naročilo oddal v izvedbo ponudnikoma Grafist, d.o.o., Sermin 7b, Koper in CPK, d.d., Ulica 15. maja 14, Koper (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi je naročnik navedel, da se je vlagateljeva ponudba glede na merila uvrstila na prvo mesto. Po vlagateljevi dopolnitvi ponudbe in podaji soglasja za odpravo računskih napak je naročnik sprejel odločitev o oddaji naročila z dne 13.6.2014. Ker je naročnik hkrati vodil več postopkov javnega naročila, je pri pregledu ponudbe istega ponudnika v drugem postopku javnega naročanja ugotovil nepravilnosti, zato je podvomil v pravilnost in zakonitost vlagateljeve ponudbe v tem postopku oddaje javnega naročila. Naročnik je ugotovil, da dopolnitve ponudbe ni podpisala in žigosala odgovorna oseba vlagatelja. Zaradi preveritve in ugotovitve utemeljenosti dvoma o morebitni nepravilnosti v ponudbi izbranega ponudnika je naročnik, pred pravnomočnostjo odločitve o oddaji naročila z dne 13.6.2014, sprejel sklep o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila. Pred izdajo nove odločitve o oddaji javnega naročila je naročnik ponovno preveril vlagateljevo ponudbo in istočasno preveril ponudbo naslednjega najugodnejšega ponudnika. Naročnik je pridobil izvedensko mnenje sodnega izvedenca za forenzično – kriminalistično tehnične preiskave, ki potrjuje, da odgovorna oseba ni sama podpisala dopolnitve ponudbe, saj so vsi podpisi skenirani ali barvno preslikani, vključno z žigom. Naročnik je ugotovil tudi, da je izjavo o soglasju za odpravo računskih napak podpisala oseba, ki ni pooblaščena za podpisovanje s strani vlagatelja. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka oddaje javnega naročila.
Vlagatelj je z vlogo z dne 16.7.2014 vložil zahtevek za revizijo (v nadaljevanju: prvi zahtevek za revizijo), v katerem zahteva razveljavitev sklepa o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila, razveljavitev vseh nadaljnjih odločitev o oddaji naročila ter povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik s sprejemom sklepa o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila ravnal v nasprotju s petim odstavkom 79. člena ZJN-2 ter prakso Državne revizijske komisije (odločitev št. 018-239/2012-6). Sklep o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila ne predstavlja odločitve o oddaji javnega naročila, naročnik pa z njim ni »sprejel nove odločitve, s katero bi nadomestil prejšnjo«. Kot novo odločitev lahko štejemo le vsebinsko (meritorno) odločitev o tem, kako je z oddajo javnega naročila, ne sme pa naročnik odločitve o oddaji naročila razveljaviti z očitnim namenom pridobivanja časa za iskanje nepopolnosti, ki jih v ponudbi ni. Vlagatelj dodaja, da ima Državna revizijska komisija v postopku pravnega varstva kasatorično pooblastilo, naročnik pa ima izključno reformatorično pooblastilo, na podlagi katerega mora sprejeti vsebinsko odločitev o zaključku postopka javnega naročanja. Vlagatelj zatrjuje, da je oz. bo (ob ugotovljeni nezakonitosti sklepa o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila) odločitev o oddaji naročila z dne 13.6.2014 postala pravnomočna, ker ni bila predmet izpodbijanja s strani preostalih ponudnikov. Vlagatelj pojasnjuje, da predmet konkretnega revizijskega postopka sicer ni (ne)popolnost njegove ponudbe, vseeno pa zatrjuje, da je njegova ponudba popolna. Vlagatelj še navaja, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila.
Naročnik je s sklepom z dne 24.7.2014 prvi zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in posledično zavrnil zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Naročnik pojasnjuje, da je, skladno z drugim odstavkom 41. člena ZJN-2, preveril najprej ponudbo najugodnejšega ponudnika, torej vlagateljevo ponudbo, katero je označil za popolno. Z odločitvijo o oddaji naročila z dne 13.6.2014, katera bi postala pravnomočna 7.7.2014, je izbral ponudbo vlagatelja. Naročnik je imel v teku več postopkov javnih naročil, v enem je prav tako oddal (najugodnejšo) ponudbo vlagatelj, vendar je naročnik pri preverjanju te ponudbe ugotovil nepravilnosti. Naročniku se je pojavil dvom, da ni vlagatelj tudi v konkretnem postopku oddaje javnega naročila predložil ponudbo v fotokopiji. Ponudbo je zato ponovno preveril in ugotovil, da je bila dopolnitev ponudbe, ki je obsegala žigosan in podpisan popis del v PDF obliki ter podpisana in žigosana vzorca bančne garancije, predložena v barvni fotokopiji. Ker sta bila žig in podpis na vseh straneh dopolnitve ponudbe enaka, je podvomil, da dopolnitve ponudbe ni podpisala in žigosala odgovorna oseba ponudnika. Poleg tega je naročnik ugotovil, da je izjavo o soglasju za odpravo računskih napak podpisala oseba, ki ni pooblaščena za podpisovanje s strani vlagatelja. Na podlagi navedenega je naročnik sprejel sklep o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila, vendar pa istočasno ni mogel sprejeti nove odločitve o oddaji javnega naročila, ker je moral najprej preveriti utemeljenost dvoma o nepravilnosti v ponudbi vlagatelja in preveriti popolnost ponudbe naslednjega najugodnejšega ponudnika. Naročnik zatrjuje, da je takoj, ko je pridobil vse relevantne podatke, izdal odločitev o oddaji naročila. Glede navedb o popolnosti vlagateljeve ponudbe, naročnik ugotavlja, da so neutemeljene. Naročnik še navaja, da vlagatelju vpogleda v spisovno dokumentacijo ni omogočil, ker bo vlagatelj po prejemu nove odločitve o oddaji javnega naročila lahko podal novo vlogo za vpogled, kar je vlagatelju tudi pojasnil.
Vlagatelj je z vlogo z dne 28.7.2014 vložil zahtevek za revizijo (v nadaljevanju: drugi zahtevek za revizijo), v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila z dne 14.7.2014, razveljavitev vseh nadaljnjih odločitev naročnika in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj uvodoma očita naročniku kršitev pravil vročanja in s tem onemogočanje učinkovitega pravnega varstva. Zatrjuje, da ima v postopku javnega naročila pooblaščenca za vročanje, in sicer družbo Maxikonto Investicije, d.o.o., naročnik pa ves čas selektivno vroča dokumente neposredno vlagatelju. Vlagatelj navaja, da je potrebno odločitev o oddaji naročila z dne 14.7.2014 razveljaviti že zato, ker je posledica nezakonito sprejetega sklepa o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila. Vlagatelj (kljub mnenju, da so nadaljnji revizijski razlogi sekundarnega pomena, ker je potrebno zahtevku za revizijo ugoditi že iz zgornjega razloga), zatrjuje, da sta oba razloga, ki ju je navedel naročnik glede domnevne nepopolnosti vlagateljeve ponudbe, neutemeljena. Naročnikov očitek o nepopolnosti vlagateljeve ponudbe z argumentom, da »so vsi podpisi skenirani ali barvno preslikani, vključno z žigom«, ne najde pravnega substanciranja v razpisni dokumentaciji. Naročnik ni zapisal, da kaj takšnega ni dopustno, ampak je prilaganje ponudbe v pdf formatu izrecno predpisal oziroma generalno zapisal, da se dokumentacija lahko predloži v fotokopiji. Vlagatelj nadalje navaja, da v kolikor je naročnik imel resnične dvome o pravilnosti podpisa izjave o popravku računske napake, bi o tem zahteval pojasnilo oziroma dopolnitev. Poleg tega pri odpravi računske napake ni šlo za formalno nepopolno ponudbo, zato se doktrina o nedopustnosti dvojnega odpravljanja ne more uporabljati. Doktrina je namreč uporabna za dopustnost dvojnega odpravljanja istih formalnih nepopolnosti. Ne poziv na dopolnitev ne poziv k podaji soglasja za popravo računskih napak nista določala obličnosti. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je pooblastilo za podpisovanje vseh potrebnih dokumentov predložil kot sestavni del ponudbe, kolikor naročniku to ni zadostovalo, bi zahteval pojasnilo/formalno dopolnitev, ne pa da je ponudbo sankcioniral z neposredno izločitvijo samo zaradi tega, ker tega ni »pravočasno opazil«. Vlagatelj nadalje navaja, da z ex post izvedenskim mnenjem (ki nima značaja izvedenskega mnenja, ker je domnevnega izvedenca angažirala stranka) vlagatelj ne le da ni bil ni bil seznanjen, ampak mu je naročnik to celo onemogočil. Vlagatelj še pojasnjuje, da je po prejemu odločitve v drugem postopku oddaje javnega naročanja, naročniku posredoval pojasnilo pooblastilnega razmerja in s tem pojasnil obstoj razmerja. Vlagatelj še zaproša Državno revizijsko komisijo, da v primeru ugoditve vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugotovi, da je prvotna odločitev o oddaji javnega naročila postala pravnomočna.
Vlagatelj v vlogi z dne 31.7.2014, s katero se je opredelil do navedb naročnika v sklepu, s katerim je naročnik zavrnil prvi zahtevek za revizijo,…
