GorSKLEP
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika kot predsednika senata ter mag. Mateje Škabar in Nine Velkavrh kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Razvoj in vzdrževanje informacijskega sistema MFERAC«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Ixtlan Team, d. o. o., Dunajska 151, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d. o. o., Brdnikova 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Direktorat za javno naročanje, Župančičeva 3, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 30. 1. 2015
GorODLOČILA
1. Zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 24. 10. 2014, se zavrne kot neutemeljen.
2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.
3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.
4. Zahteva naročnika za povrnitev stroškov se zavrne.
GorObrazložitev
Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 24. 7. 2014 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN7924/2014, dne 29. 7. 2014 pa še v Uradnem listu Evropske Unije, pod številko objave 2014/S 143-257277. Dne 26. 9. 2014 je naročnik izdal dokument »Odločitev o oddaji naročila«, iz katerega je razvidno, da je predmetno naročilo dodelil skupnim ponudnikom MAOP računalniški inženiring. d. o. o., Litijska cesta 64, Ljubljana, RRC Računalniške storitve, d. d., Jadranska 21, Ljubljana, in RAIS Računalniške aplikacije in svetovanje, d. o. o., Teslova 30, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Po prejemu odgovora na zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, ki jo je vlagatelj pravočasno zahteval z vlogo z dne 2. 10. 2014, je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 24. 10. 2014, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno. Vlagatelj ponudbi izbranega ponudnika očita naslednje nepravilnosti:
- Naročnik je v točki 9.1.3.3 Navodil ponudnikom zahteval, da mora ponudnik izkazati poznavanje tehnologij in orodij za izgradnjo in uvajanje PowerBuilder aplikacij. Ponudnik mora dokazati, da je v zadnjih petih letih od dneva objave obvestila o naročilu postavil in/ali vzdrževal sistem z vsemi lastnostmi, ki so navedene v obrazcu REF1: »Izjava referenčnega naročnika tehnično področje PowerBuilder« v vrednosti vsaj 100.000 EUR v obdobju 12 mesecev. Referenca se šteje kot ustrezna le, če ponudnik z enim referenčnim sistemom izpolnjuje vse zahteve, podane na obrazcu REF1. Naročnik je še določil, da se zahtevana vrednost nanaša na obdobje 12 mesecev, pri čemer je pogodba za referenčni projekt morala biti v veljavi oz. je od uporabe pogodbe preteklo vsaj 12 mesecev od sklenitve pogodbe. Na portalu javnih naročil je naročnik dodatno pojasnil, da mora biti zahteva, da se referenčni sistem uporablja v produkcijskem okolju vsaj tri leta, izkazana v obdobju zadnjih pet let od objave obvestila o javnem naročilu. Prav tako mora biti zahteva po višini vrednosti pogodbe za opravljene storitve za posamezni referenčni sistem izkazana v obdobju zadnjih pet let od objave obvestila o javnem naročilu, pri čemer se zahtevana višina vrednosti nanaša na obdobje 12 mesecev. Vlagatelj navaja, da je naročnik jasno določil, da mora biti zahteva, da se referenčni sistem uporablja v produkcijskem okolju vsaj tri leta, izkazana v obdobju zadnjih pet let od objave obvestila o javnem naročilu, kar konkretno pomeni v obdobju od 25. 7. 2009 do 24. 7. 2014. Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je partner RAIS, d. o. o., predložil referenco za referenčni sistem MFERAC03. Vlagatelj opozarja, da je naročnik izvajalca RAIS, d. o. o. izbral v postopku oddaje javnega naročila iz leta 2006, pogodba in projekt MFERAC03 pa sta se zaključila 31. 12. 2010. V letu 2010 je naročnik izvedel novo javno naročilo MFERAC04 in kot najugodnejšega ponudnika izbral vlagatelja, s katerim je dne 17. 11. 2010 sklenil pogodbo, ki je v veljavi do 16. 11. 2014, to pogodbo pa je vlagatelj navedel tudi kot svojo referenco. Referenčni sistem MFERAC03 se je v obdobju zadnjih petih let v produkcijskem okolju uporabljal le eno leto, pet mesecev in šest dni, kar pomeni, zatrjuje vlagatelj, da ne izpolnjuje zahteve, po kateri se mora referenčni sistem uporabljati v produkcijskem okolju vsaj tri leta v obdobju zadnjih pet let od objave obvestila o javnem naročilu. Vlagatelj tudi izpostavlja, da je izvajalec RAIS, d. o. o., zadnjo postavitev v produkcijsko okolje izvedel dne 16. 12. 2010, ta postavitev aplikacije pa je v produkcijskem okolju delovala do 15. 3. 2011. Tega dne je bila v produkcijsko okolje nameščena nova produkcijska verzija aplikacije, ki jo je dostavil vlagatelj, s tem pa se je predhodna namestitev aplikacije prenehala uporabljati, saj vsaka nova postavitev v produkcijsko okolje izključi uporabo prejšnje postavitve.
- Ker izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja iz točke 9.1.3.3 Navodil ponudnikom, ne izpolnjuje tudi pogoja iz točke 9.1.3.4 Navodil ponudnikom, ki se nanaša na obrazec REF2. S tem obrazcem je partner MAOP, d. o. o., dokazoval referenčno sposobnost za tehnično področje Oracle Forms in Reports z referenčnim sistemom MFERAC03. Ker se referenčni sistem MFERAC03 v obdobju zadnji petih let v produkcijskem okolju ne uporablja vsaj tri leta, izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja iz točke 9.1.3.4 Navodil ponudnikom. Vlagatelj dodaja, da je naročnik partnerju MAOP, d. o. o., v okviru javnega naročila MFERAC03 oddal 2. sklop (glavna knjiga s saldakonti, sistem vodenja osnovnih sredstev, tolarska in devizna blagajna, stanovanjski krediti in najemnine), partner pa je zadnje postavitve v produkcijsko okolje izvedel 21. 10. 2010 oz. 22. 12. 2010. Od 17. 2. 2011 do 17. 6. 2011 je vlagatelj namestil nove produkcijske verzije navedenih aplikacij, s čimer so se predhodne namestitve aplikacij prenehale uporabljati. Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje tudi pogoja iz točke 9.1.4.1.b), saj se njegovi kadri zaradi navedenih razlogov ne morejo sklicevati na referenčni sistem MFERAC03 iz obrazcev REF1 in REF2.
- Naročnik je v točki 9.1.3.5 Navodil ponudnikom določil, da mora ponudnik izkazati poznavanje tehnologij in orodij za gradnjo in uvajanje .NET aplikacij. Ponudnik mora dokazati, da je v zadnjih petih letih od objave obvestila o naročilu postavil in/ali vzdrževal sistem z vsemi lastnostmi (zahtevami), ki so navedene u obrazcu REF3 »Izjava referenčnega naročnika za razvoj .NET aplikacij« v vrednosti vsaj 50.000 EUR v obdobju 12 mesecev. Referenca se šteje kot ustrezna samo v primeru, ko ponudnik z enim referenčnim sistemom izpolnjuje vse zahteve, podane na obrazcu REF3. Zahtevana vrednost se nanaša na obdobje 12 mesecev, pri čemer je pogodba za referenčni projekt morala biti v veljavi oziroma je od uporabe pogodbe preteklo vsaj 12 mesecev od sklenitve pogodbe. Naročnik je na portalu javnih naročil dodatno pojasnil, da ni dopustno predložiti več pogodb, ki kumulativno pokrijejo več kot 12 mesecev projekta. Partner v ponudbi izbranega ponudnika, RRC, d. d., je predložil referenco za sistem »KPIS - kadrovsko plačni informacijski sistem«, ki ga je izvajal na podlagi pogodbe št. 3330-14-253002. Vlagatelj navaja, da je naročnik izbranega ponudnika pozval na dopolnitev oziroma spremembo in pojasnilo ponudbe, saj so se storitve na podlagi pogodbe št. 3330-14-253002 pričele izvajati šele dne 1. 1. 2014, naveden referenčni sistem pa ne izpolnjuje zahteve, da je od uporabe pogodbe št. 3330-14-253002 preteklo vsaj 12 mesecev. Prav tako vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja iz točke 9.1.4.1.b) Navodil ponudnikom, saj se izbrani ponudnik oz. njegovi priglašeni kadri ne morejo uspešno sklicevati na referenčni sistem iz obrazca REF3, ki je sestavni del pogoja tudi po točki 9.1.4.1.b) Navodil ponudnikom. Vlagatelj opozarja na stališče Sodišča EU, da načeli enakopravne obravnave in preglednosti nasprotujeta kakršnim koli pogajanjem med naročnikom in ponudnikom v okviru postopka oddaje javnih naročil, kar pomeni, da predložene ponudbe načeloma ni več mogoče spreminjati niti na pobudo naročnika niti na pobudo ponudnika. Iz tega izhaja, da naročnik od ponudnika, katerega ponudba po njegovi oceni ni natančna ali skladna s tehničnimi specifikacijami iz razpisne dokumentacije, ne more zahtevati pojasnil. Vlagatelj navaja, da naročnik ne bi smel upoštevati referenc, ki jih je izbrani ponudnik predložil naknadno, saj svoje ponudbe ni pojasnjeval in tudi ni odpravljal očitnih materialnih napak (npr. v smislu predložitve manjkajočega dokumenta), temveč je namesto prvotno predloženih neustreznih referenc v postopku dopolnjevanja predložil nove in s tem spremenil svojo ponudbo iz nepopolne v popolno. Prav tako izbrani ponudnik z referencami dokazuje svojo sposobnost v tem postopku javnega naročanja, zato naročnik ne bi smel dopustiti spreminjanja ali dopolnjevanja istih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja, kot se je zgodilo prav v tem postopku javnega naročanja, saj je naročnik ne zgolj dopustil, pač pa celo pozval izbranega ponudnika, da je svojo nepopolno ponudbo (ki sploh ni mogla biti predmet razvrstitve glede na preostale ponudbe) spremenil v popolno in jo celo izbral.
- Izbrani ponudnik tudi z dopolnitvijo ni odpravil nepopolnosti svoje ponudbe. V dopolnitvi ponudbe je kot referenčni sistem REF3 prijavil »KPIS - kadrovsko plačni informacijski sistem«, ki je bil izveden na podlagi pogodb št. 3311-10-253004, 3311-12-253014, 3330-14-253002. Vlagatelj opozarja, da je referenčni naročnik izvajalca RRC, d. d., izbral v postopku oddaje javnega razpisa z oznako JN7473/2009 in z njim sklenil okvirni sporazum o vzdrževanju in nadgradnji aplikacije št. 4300-608/2009, ki je veljal do 31. 12. 2013. Na osnovi okvirnega sporazuma je referenčni naročnik z izvajalcem RRC, d. d., sklenil pogodbi št. 3311-10-253004 in 3311-12-253014, ki ne predstavljata izvedbe novega postopka, temveč način zagotovitve sredstev. Pri tem vlagatelj opozarja, da niti s pogodbama št. 3311-10-253004 in 3311-12-253014 (četudi bi ju bilo dopustno uporabiti) izbrani ponudnik v nobenem primeru ne dokazuje izpolnjevanja pogoja iz točke 2 na obrazcu REF3, po katerem se mora sistem uporabljati v produkcijskem okolju. Vlagatelj torej opozarja, da se referenčni sistem »KPIS«, ki ga je izvajalec RRC, d. d., vzpostavil po pogodbah št. 3311-10-253004 in 3311-12-253014, več ne uporablja v produkcijskem okolju, saj se nesporno uporablja zgolj referenčni sistem po pogodbi št. 3330-14-253002, vendar pa slednji ne izpolnjuje naročnikovega pogoja iz točke 9.1.3.5, po katerem je moralo preteči vsaj 12 mesecev od sklenitve pogodbe. Vlagatelj opozarja, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna tudi zato, ker ta ni ravnal skladno s pozivom naročnika, saj je tudi pri dopolnjevanju ponudbe ponovno uporabil pogodbo št. 3330-14-253002, kljub temu, da je bil izrecno opozorjen, da je njegova ponudba v tem delu nepopolna. Referenčni naročnik tudi sicer ni nikoli potrdil, da bi v dopolnjenem obrazcu REF3 vsaka pogodba zase izpolnjevala pogoj iz tega obrazca, temveč je potrdil samo obrazec z eno pogodbo (3330-14-253002) in obrazec s tremi pogodbami, tega pa naročnik zaradi že navedenih razlogov in zaradi navodil, podanih na portalu javnih naročil, kjer je bilo navedeno, da navajanje več pogodb ni dovoljeno, ne bi smel upoštevati. Ker naročnik referenc izbranega ponudnika iz obrazca REF3 ne bi smel sprejeti, izbrani ponudnik tudi ne izpolnjuje pogoja iz točke 9.1.4.1.b), v katerem je navedena zahteva, da morajo vodilni razvijalci sodelovati tudi na projektih iz obrazca REF3.
- Naročnik je poziv za dopolnitev ponudbe izbranemu ponudniku na pošto oddal 15. 9. 2014, in to ob 20:13. Ponudniku MAOP d. o. o. je bil poziv vročen 16. 9. 2014, ponudniku RAIS, d. o. o., 17. 9. 2014, ponudniku RRC, d. d., pa 18. 9. 2014. Referenčni naročnik je dopolnjen obrazec REF3 podpisal 15. 9. 2014, torej očitno še preden je izbrani ponudnik od naročnika prejel poziv za dopolnitev ponudbe.
- Izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja 9.1.4.1.e) Navodil ponudnikom, saj nima kadrov, ki pokrivajo vsebinska področja REF4. Naročnik je v točki 9.1.4.1. zahteval, da mora imeti ponudnik ves čas izvajanja storitev, ki so predmet tega naročila, na razpolago kadre, ki so strokovno usposobljeni za izvajanje storitve nadgradnje in vzdrževanja, in sicer (točka e) najmanj štiri ter največ sedem kadrov, ki kumulativno pokrivajo vsebinska področja del, navedenih v obrazcu REF5 pod točkami 3, 4 in 5, in hkrati vsebinsko pokrivajo vsebinska področja z obrazca REF4. Kadri, ki jih je izbrani ponudnik navedel v obrazcu REF5, tega pogoja ne izpolnjujejo. Ti kadri za izpolnjevanja navedenega pogoja nimajo potrebnih izkušenj in niso usposobljeni, da bi lahko vsebinsko pokrivali vsebinska področja z obrazca REF4, in sicer točka 1 »Področje upravljanja in izvrševanja proračunov«. Izbrani ponudnik je sicer predložil več obrazcev REF4, vendar pa v nobenem ni potrdil izpolnjevanja zahteve iz točke 1 »Področje upravljanja in izvrševanja proračunov«, zato je očitno, da celo izbrani ponudnik priznava, da v njegovi ponudbi navedeni kadri vsebinsko ne pokrivajo vsebinskih področij z obrazca REF4. Vsebinska področja, ki jih pokriva predmet javnega naročila, so pri nekaterih funkcionalnostih zelo specifična in se nanašajo na državni proračun in delo NUDP (neposrednih uporabnikov državnega proračuna). Od leta 1998 funkcionalnost iz vsebinskega področja 1 pokriva družba vlagatelja (ki je to tudi potrdila v obrazcu REF4). Navedeno področje je izjemno pomembno, podrobneje pa je opredeljeno v poglavju 3.2.1 Finančno poslovanje iz dokumenta tehnične specifikacije. Vlagatelj opozarja, da naročnik zahteva od izvajalca takojšnje obvladovanje vseh področij iz obrazca REF4, ki jih kadri izbranega ponudnika prevzemajo, kar je večkrat poudaril tudi v razpisni dokumentaciji, na portalu javnih naročil pa je tudi dal pojasnila, da predhodno obdobje ni predvideno. Če novi izvajalec ne bi mogel takoj začeti z izvajanjem vseh aktivnosti, ki so predmet obrazca REF4, potem bi bila izvedba predmeta javnega naročila povsem nemogoča. Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik celo sam priznava, da njegovi kadri vsebinsko ne pokrivajo vsebinskih področij z obrazca REF4, njegovi kadri pa tudi v dejansko ne morejo biti usposobljeni izvajati aktivnosti iz obrazca REF4, zato bo področje 1 - upravljanje in izvrševanje proračunov, ostalo neizvedeno.
- Naročnik je v točki 9.1.4.1 Navodil ponudnikom zahteval, da mora imeti ponudnik ves čas izvajanja storitev, ki so predmet tega naročila, na razpolago kadre, ki so strokovno usposobljeni za izvajanje storitve nadgradnje in vzdrževanja. Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik tega pogoja ne izpolnjuje. Partner RAIS, d. o. o., ima namreč z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve sklenjen Okvirni sporazum št. 2611-13-010025 z dne 30. 4. 2013, za izvajanje katerega ima angažirane osebe L. Z. L., M. Z. (ki ni več zaposlena pri RAIS, d. o. o., od novembra 2011), I. P. Ž., N. M.. V. K. in D. C.. Vlagatelj zatrjuje, da je narava tega okvirnega sporazuma taka, da ga morajo zaradi obsežnosti, kompleksnosti in potrebi po več letnih izkušnjah izvajati le usposobljeni kadri z večletnimi izkušnjami na tem področju. V konkretnem postopku oddaje javnega naročila pa vlagatelj navaja, da je partner RAIS, d. o. o., v izbrani ponudbi za izvajanje tega javnega naročila ponudil vsaj 3 delavce, katerih kapacitete je že v celoti izčrpal za izvajanje okvirnega sporazuma 2611-13-010025. Vlagatelj zato meni, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, podatki v njej pa celo neresnični, saj ne more izpolniti točke 9.1.4.1 Navodil, po kateri mora imeti ponudnik ves čas izvajanja storitev, ki so predmet tega naročila, na razpolago kadre, ki so strokovno usposobljeni za izvajanje storitve nadgradnje in vzdrževanja. Vlagatelj navaja, da je RAIS, d. o. o., v tem postopku priglasil pet delavcev, od tega tri delavce, ki jih ima angažirane na okvirnem sporazumu MDDSZ, D. C., I. P. Ž. in V. K. (skupaj ima osem zaposlenih delavcev). Očitno je, navaja vlagatelj, da ponudnik RAIS, d. o. o., za ves čas izvajanja storitev ne more ponuditi več kot dveh delavcev, pa še ti dve osebi lahko ponudi samo v primeru, če ne bi bila angažirana pri drugih proračunskih uporabnikih. Vlagatelj navaja, da je bil pogoj po tem razpisu zagotoviti razpoložljivost oseb 1.758,33 ur / mesec, izbrani ponudnik pa tega ne bo mogel zagotoviti.
- Ker je treba izločiti tri kadre partnerja RAIS, d. o. o., D. C., I. P. Ž. in V. K., so posledično manjši tudi mesečni obsegi za aktivnosti iz točke 9.1.4.1. b, c, d in e, s tem pa ni izpolnjen pogoj iz zahtevanega števila 1.758,33 ur / mesec, kar izhaja iz obrazca: »Prijava«, točka 3. - Seznani ključnega tehničnega osebja. Zato izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja iz točke 9.1.4.1.b, c, d in e iz razpisne dokumentacije.
- Izbrani ponudnik je s svojo dopolnitvijo z dne 19. 9. 2014 sam popravil podatke v obrazcih REF5 in v obrazcu »Prijava«, točka 3. - Seznam ključnega tehničnega osebja«. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik v prvotnem obrazcu »3. - Seznam ključnega tehničnega osebja« navedel 20 oseb, v popravljenem pa je navedel 19 oseb ter občutno spremenil številke, razporeditev in razmerja v njem. Tako je npr. v dopolnitvi ponudbe spremenil iz treh oseb na dve osebi v delu, ki se nanaša na kolono c) - programiranje Power Builder, napravil pa je tudi celo vrsto drugih popravkov pri osebah. Po mnenju vlagatelja ta del ponudbe predstavlja tehnične specifikacije, ki jih ni dopustno spreminjati. Z obrazcem »Prijava«, točka 3. - Seznam ključnega tehničnega osebja« je naročnik od ponudnikov zahteval, da specificirajo, kako, s koliko osebami in na kakšen način se bo izvajal predmet javnega naročila. Tudi sicer pri izvedbi storitev tehnične specifikacije predstavljajo ravno osebe, ki storitve izvajajo, spreminjanje teh oseb in druge špekulacije z njimi pa po poteku roka za predložitev ponudb niso dopustne, niti v tem delu ne more iti za formalno nepopolnost ponudbe, navaja vlagatelj.
- Izbrani ponudnik predmeta javnega naročila ne bo mogel izvajati, saj nima znanja, časa in orodij (EAF in Taktika BPMS). Informacijski sistem MFERAC med drugim sestavljajo aplikacija eAdmin (skupaj z aplikacijo ePrijava), ki je namenjena upravljanju z uporabniškimi računi in certifikati za elektronsko poslovanje, aplikacija eNabave, ki je namenjena podpori postopkom javnega naročanja, in aplikacija CS (centralni sistem), neločljivi nadzorni del sistema izmenjav elektronskih dokumentov in sporočil, ključni del elektronskega poslovanja sistema MFERAC. Vse navedene aplikacije temeljijo na platformi EAF, ki je v navedene aplikacije neločljivo vgrajen. Prav tako je temelj aplikacije eNabave sistem za upravljanje procesov Taktika BPMS, ki je v to aplikacijo prav tako neločljivo vgrajena. EAF in Taktika BPMS sta obsežna in kompleksna izdelka. EAF in Taktika BPMS direktno in indirektno omogočata izvajanje različnih postopkov in poslovnih procesov v sistemu MFERAC. Gre za tudi nekaj ključnih poslovnih procesov, ki jih uporabniki sistema MFERAC uporabljajo vsakodnevno. S tem je seznanjen tudi naročnik, saj je javno naročilo »Izgradnja in vzdrževanje informacijskega sistema E-nabave II« oddal vlagatelju po postopku s pogajanji brez predhodne objave prav zaradi izključnih pravic. Vlagatelj navaja, da je izključni nosilec vseh avtorskih pravic za EAF in Taktiko BPMS (naročnik teh platform ne bo smel uporabljati, saj nima dogovorjene niti pravice uporabe, na kar je bil že večkrat opozorjen), hkrati je tudi soavtor navedenih aplikacij, ki tvorijo informacijski sistem MFERAC. Vlagatelj je zato naročnika že večkrat opozoril, da mu ne bo dovolil uporabe, razvoja, vzdrževanja informacijskega sistema, glede katerega je vlagatelj (so)avtor. Ker naročnik nima niti razvojne dokumentacije za EAF in Taktiko BPMS, prav tako pa nima izvorne kode EAF in Taktika, ki so neločljivo vgrajene v navedene dele sistema MFERAC, izvedba predmeta javnega naročila z izbranim ponudnikom ne bo mogoča. Izbrani ponudnik orodij EAF in Taktike BPMS nima, niti ju nima naročnik, da bi mu lahko orodji izročil. Izbrani ponudnik tako nima orodij, dostopa do kode in tehničnega znanja o delovanju aplikacij sistema MFERAC. Z izbranim ponudnikom ni mogoče zagotoviti tehnično brezhibnega izvajanja vseh poslovnih procesov sistema MFERAC, kar še posebej velja za proces prevzema elektronskega računa. Naročnik oz. izbrani ponudnik torej ne moreta nadgrajevati, vzdrževati in odpravljati napak v EAF, prav tako EAF ne moreta pravilno uporabljati, saj naročnik nima nobene dokumentacije za uporabo. Na vse navedeno je bil naročnik že večkrat opozorjen, vendar se do teh vprašanji ni opredelil. Ker naročnik teh dejstev pri ocenjevanju ponudb ni upošteval, je nedopustno posegel v načelo primerljivosti ponudb, ki izhaja iz temeljnega načela enakopravne obravnave ponudnikov. Naročnik je namreč primerjal ponudbi vlagatelja in izbranega ponudnika, ki izhajata iz več kot očitno povsem različnih predpostavk, saj izbrani ponudnik očitno sklepa, da je naročnik nosilec materialnih avtorskih pravic za vse aplikacije sistem MFERAC, da ima naročnik zanje izvorno kodo in da lahko v informacijski sistem MFERAC prosto posega.
- Vlagatelj je od naročnika zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, pri čemer je jasno navedel, o čem mora naročnik podati obrazložitev. Vlagatelj je naročnika pozval, naj pojasni, ali je bila ponudba izbranega ponudnika predmet dopolnjevanja oziroma pojasnjevanja in ali je bila predmet presoje neobičajno nizke ponudbe. Posebej je bil naročnik pozvan, naj pojasni, ali je preveril, ali partner Rais, d. o. o., v izbrani ponudbi sploh lahko nastopa s kadri, katerih razpoložljivost je že izčrpal v drugi pogodbi. Vlagatelj je naročnika tudi pozval, naj pojasni, ali je navedena dejstva preverjal, in naj mu posreduje dokumentacijo, ki je bila podlaga za sprejem odločitve o popolnosti izbrane ponudbe v tem delu. Prav tako je vlagatelj naročnika pozval, naj pojasni, katere osebe so bile odgovorne za pripravo razpisne dokumentacije, katere za izbiro ponudnika in ali so iste osebe odgovorne za morebitno škodo, ki bo nastala v primeru nezmožnosti vzdrževanja informacijskega sistema MFERAC ter njegovega nedelovanja ter za škodo, ki bo nastala vlagatelju. Vlagatelj je naročnika tudi izrecno pozval k predložitvi sklepa o začetku postopka javnega naročanja, ki je bil podlaga za začetek tega postopka javnega naročanja. Naročnik ni odgovoril niti na eno izmed zahtev ter je poziv na izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji ponudbe popolnoma ignoriral. Ker naročnik odločitve o oddaji naročila vlagatelju ni želel obrazložiti, je s tem posegel v njegovo pravico do učinkovitega pravnega varstva.
Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, podrejeno predlaga razveljavitev predmetnega postopka oddaje javnega naročila v celoti, skrajno podrejeno pa predlaga izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.
Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 5. 11. 2014 opredelil do vlagateljevih revizijskih navedb. V vlogi odgovarja na posamezne trditve iz zahtevka za revizijo:
- Vlagatelj trdi, da že vsaka nova produkcijska verzija (nadgradnja) referenčnega sistema pomeni prekinitev uporabe referenčnega sistema v celoti. S tem želi prikazati, da vsaka nova produkcijska verzija sistema pomeni nov sistem in da se z vsako novo produkcijsko verzijo predhodno referenčno delo zaključi. To po mnenju izbranega ponudnika ne drži. Izbrani ponudnik je predložil referenco MFERAC03 le za del sistema, in sicer za področje 3 — kadrovska evidenca in obračun plač, kot izhaja iz obrazca REF4 za RAIS, d. o. o., zato je navedbe vlagatelja potrebno presojati v tem okviru. Partner RAIS, d. o. o., je s podpisom pogodbe z Ministrstvom za finance (pogodba številka 1611-96-140008) dne 14. 10. 1996 začel z razvojem projekta MFERAC (Kadrovska evidenca in Stroški dela - KESD). Aplikacija je bila v celoti zasnovana v podjetju RAIS, d. o. o., in zgrajena s PowerBuilder orodjem na ORACLE podatkovni bazi. Ko je v letu 2011 vlagatelj prevzel vzdrževanje aplikacije, se referenčni sistem MFERAC vsaj v delu Kadrovske evidence in obračuna plač, ki ga je kot referenco predložil izbrani ponudnik, še vedno uporablja v produkcijskem okolju. Vlagatelj sicer navaja, da se izbrani ponudnik sklicuje na projekt MFERAC03, ki pa ga je nadomestil projekt MFERAC04. Praksa naročnika je bila, da se je projekt z vsakim razpisom preimenoval. Seveda pa gre po vsebini in tehnologiji (Power Builder) za isti projekt, od leta 1996 dalje, le z vsakim novim razpisom oz. naročilom za vzdrževanje oz. nadgradnje je bila dodana nova referenčna številka. Izbrani ponudnik pojasnjuje, da se referenčna zahteva naročnika nanaša na sistem in ne na vsakokratno produkcijsko verzijo sistema oz. posamezne aplikacije (ki je lahko pomenila zgolj določeno nadgradnjo, manjšo prilagoditev zahtevam naročnika ipd., medtem ko se tehnologija in koncept sistema ni menjal), kar je logično, saj se je sistem od leta 1996, ko ga je zasnoval RAIS, d. o. o., stalno nadgrajeval v skladu s potrebami naročnika oz. zakonodajnimi spremembami. Da se referenčna zahteva nanaša na sistem in ne na vsakokratno produkcijsko verzijo aplikacije, jasno izhaja iz odgovora naročnika na vprašanje, na katerega se sklicuje tudi sam vlagatelj: »Zahteva, da se referenčni sistem uporablja v produkcijskem okolju vsaj 3 leta, mora biti izkazana v obdobju zadnjih 5 let«. Vsakokratna produkcijska verzija, ki vsebuje tudi določene aktualne nadgradnje oz. popravke, ne pomeni spremembe sistema kot takšnega (uporabljena tehnologija, koncept ipd.), pomeni le referenčni sistem, ki mu je nekaj dodano oz. spremenjeno v skladu z aktualnimi potrebami naročnika. Vsakokratna produkcijska verzija zato vsebuje tudi vse nadgradnje in popravke sistema oz. aplikacij sistema, ki so bile predhodno izvedene. To pa pomeni, da se je referenčni sistem MFERAC v produkcijskem okolju uporabljal še naprej tudi po 15. 3. 2011, vsaj v delu Kadrovska evidenca in obračun plač, in se uporablja še danes. Vsaka nova produkcijska verzija ne pomeni diskontinuitete referenčnega sistema, na katerega se sklicuje izbrani ponudnik. Objava nove produkcijske verzije ne pomeni novih aplikacij oz. novega sistema. Izbrani ponudnik poudarja, da je referenčna zahteva za REF 1 in REF 2 širša in vezana na uporabo referenčnega sistema, ne pa vsakokratne produkcijske verzije istega sistema oz. aplikacij istega sistema. Tako je zahtevo razumel izbrani ponudnik in tako jo je s potrditvijo reference razumel tudi naročnik. Poleg tega vlagatelj v času svojega delovanja z vsemi nadgradnjami MFERAC ni spremenil aplikacij oz. sistema MFERAC tako, da bi bila to nova aplikacija oz. nov informacijski sistem. To izhaja tudi iz dokumenta, ki ga je predložil sam vlagatelj (»dostava produkcijske verzije 5.00.6 aplikacije MFERAC KESD«) in iz katerega izhaja, da je pri novi aplikaciji šlo le za manjše standardne dograditve, popravke in dopolnitve v skladu s spremembo zakonodaje in zahtevami naročnika. Če bi bilo stališče vlagatelja pravilno, tudi vlagatelj nima ustrezne reference, saj je v navedenem obdobju treh let, treh mesecev ter 24 dni svojega dela na MFERAC objavil vrsto novih produkcijskih verzij aplikacij sistema, dopolnitev in popravkov kakega postopka, kar pomeni, da tudi sam ne more izkazati, da je njegov sistem oz. aplikacija v produkcijskem okolju deloval vsaj tri leta v obdobju zadnjih pet let. Tudi sicer je vlagatelj še po objavi nove produkcijske verzije proučeval obstoječo izvorno kodo referenčnega sistema izbranega ponudnika. To jasno kaže na to, da se je v MFERAC še vedno izvajala prvotna koda ter da nov izvajalec — vlagatelj v marcu 2011 še ni poznal postopkov sistema, za katerega trdi, da jih je z objavo dopolnitev aplikacije oz. nove produkcijske verzije aplikacije na novo napisal.
- Iz enakih razlogov je po mnenju izbranega ponudnika neutemeljen tudi naslednji očitek vlagatelja. Tudi tu vlagatelj prikazuje, da naj bi v februarju, aprilu in juniju 2011 nameščene nove produkcijske verzije pomenile produkcijsko uporabo povsem novega sistema. Partner MAOP, d. o. o., je s podpisom pogodbe z Ministrstvom za finance (pogodba številka 1611-96-140007) z dne 14. 10. 1996 začel z razvojem projekta za računalniško podporo enotnemu računovodskemu sistemu Ministrstva za finance - MFERAC po naslednjih razpisanih nalogah: Glavna knjiga in saldakonti, Sistem vodenja osnovnih sredstev, Tolarska in devizna blagajna in Stanovanjski krediti in najemnine. Aplikacija je bila v celoti zasnovana v podjetju MAOP, d. o. o. in zgrajena z ORACLE orodji na ORACLE podatkovni bazi. Vlagatelj navaja, da se izbrani ponudnik sklicuje na projekt MFERACO3, ki pa ga je nadomestil projekt MFERAC04. Praksa naročnika je bila, da se je projektu z vsakim razpisom dodala nova referenčna številka. Seveda pa gre po vsebini, tehnologiji in konceptih (Oracle Forms & Reports) za isti projekt od leta 1996 dalje in še danes. V praksi gre torej pri razpisanih nalogah MFERAC od leta 1996 dalje za nadgrajevanje istega informacijskega sistema, kar pomeni stalen in standarden proces zamenjave starejše verzije projekta za novejšo verzijo istega projekta. Vlagatelj v času svojega delovanja z vsemi nadgradnjami MFERAC ni spremenil aplikacije tako, da bi bila to nova aplikacija, gotovo tega ni storil v delu reference izbranega ponudnika, ki se nanaša na področje vodenja računovodstva. To izhaja tudi iz dokumentov, ki jih je predložil sam vlagatelj, iz katerih je razvidno, da je šlo le za manjše standardne dograditve, popravke in dopolnitve v skladu s spremembo zakonodaje in zahtevami naročnika. Da je temu tako, je potrdil tudi referenčni naročnik s potrditvijo referenc izbranega ponudnika, ki je hkrati tudi naročnik predmetnega javnega naročila in je gotovo najbolje seznanjen z referenčnim delom izbranega ponudnika. Ker ne držijo navedbe vlagatelja glede referenčnega sistema MFERAC — področje vodenja računovodstva izbranega ponudnika, ki v celoti izpolnjuje zahteve, je tudi neutemeljen očitek vlagatelja glede neizpolnjevanja kadrovskih pogojev iz točke 9.1.4.b razpisne dokumentacije.
- V zvezi z referenčno zahtevo poznavanja tehnologij in orodij za gradnjo in uvajanje .NET aplikacij, kjer se izbrani ponudnik sklicuje na referenco KPIS člana skupne ponudbe RRC, d. d., izbrani ponudnik navaja, da ta partner aplikacijo KPIS gradi in vzdržuje že od leta 2008, z naročnikom pa preko ustreznega postopka sklepa okvirne sporazume za največ 2 leti. Ponudbi je bila predložena samo zadnja pogodba št. 3330 -14 -253002 istega projekta oz. sistema, ki se je začela izvajati 1. 1. 2014, vendar pa to ne pomeni, da referenčna zahteva ni izpolnjena, saj je izbrani ponudnik že v ponudbi jasno navedel, na katero referenco se sklicuje, in je z dopolnitvijo z dne 19. 9. 2014 ni niti spremenil, temveč je zanjo le predložil dodatna dokazila v skladu s pozivom naročnika. Referenco KPIS je mogoče šteti za enotno referenco od leta 2004 naprej, saj gre vselej za standardno vzdrževanje in nadgrajevanje sistema KPIS, to delo od takrat naprej opravlja RRC, d. d. Izbrani ponudnik navaja, da je z dopolnitvijo povsem izpolnil zahteve naročnika, saj je vsaka od predloženih pogodb bila sklenjena za več kot 12 mesecev in gre za vzdrževanje istega sistema, reference, na katero se v predmetnem postopku javnega naročanja sklicuje izbrani ponudnik. Naročnik je izbranega ponudnika pozval, da referenco za .NET aplikacije dopolni oz. spremeni. Ponudba izbranega ponudnika je bila pred dopolnitvijo zgolj formalno nepopolna, saj ni imela napak v delu, ki se veže na predmet javnega naročila oz. tehnične specifikacije javnega naročila. Z dopolnitvijo je izbrani ponudnik dopolnil ponudbo v pogledu tehničnih pogojev oz. usposobljenosti, pri čemer pa je izhajal iz referenčnega projekta KPIS, na katerega se je skliceval že v ponudbi. Z dopolnitvijo projekta ni menjal, temveč je predložil le manjkajoča dokazila - pogodbe, ki dokazujejo, da predmetna referenca izpolnjuje zahteve naročnika po vsaj 12 mesecih veljave posamezne pogodbe. Praksa Državne revizijske komisije je že pred spremembo zakona priznavala možnost dopolnitve ponudbe z dokazili glede reference, za katero je vsaj delno iz prvotne ponudbe ponudnika izhajalo, da obstaja. Po spremembi zakona pa o tem ne more biti dvoma in je bilo naročnikovo ravnanje, ko je dopolnitev priznal in dovolil, povsem skladno z zakonodajo. Gre za isti projekt, ki se je vzpostavil in vzdrževal ter nadgrajeval z različnimi pogodbami, zato je izbrani ponudnik zanj predložil le manjkajoča dokazila. Izbrani ponudnik se sprašuje, v čem naj bi dopolnitev z manjkajočimi pogodbami za isto referenco pomenila novo ponudbo, in navaja, da je v primeru reference, ki je nastala pred oddajo prvotne ponudbe, podatke o obstoju reference, njenem trajanju ipd. mogoče objektivno preveriti tudi brez dopolnitve. Zaradi navedenega je neutemeljen tudi očitek vlagatelja, da izbrani ponudnik zaradi neustrezne reference REF3 ne izpolnjuje kadrovskega pogoja iz točke 9.1.4.b razpisne dokumentacije, saj je referenca povsem skladna z zahtevami naročnika.
- Vlagatelj ponavlja neutemeljeno stališče, da vsaka pogodba, vsaka dopolnitev, vsaka produkcijska verzija ipd. pomeni nov sistem, novo aplikacijo. Ravno nasprotno, pri KPIS gre vedno za eno in isto aplikacijo, ki je bila osnovana in nadgrajevana z več pogodbami, kar je logično, saj več pogodb logična posledica dolžnosti referenčnega naročnika ravnati po predpisih o javnem naročanju. Referenca KPIS tako izpolnjuje zahtevo iz obrazca REF3, točka 2, saj gre za isti sistem, ne glede na število pogodb, ki je bil v uporabi na dan oddaje ponudb v produkcijskem okolju in je še vedno v uporabi v produkcijskem okolju. Tudi sicer pa že vsaka od teh dveh pogodb izpolnjuje naročnikov pogoj po vsaj 12 mesečni uporabi, gre pa za isti sistem, ki je tudi danes še vedno v produkciji. Izbrani ponudnik je želel s predložitvijo vseh treh pogodb prikazati naročniku popolno sliko, da gre za enovit in isti projekt, katerega je zasnoval, ga vzdržuje in nadgrajuje, ravnal pa je v skladu s pozivom. Referenčni naročnik je potrdil obrazec REF3 z navedenimi vsemi tremi pogodbami v vsebini, kot izhaja iz razpisne dokumentacije. Iz predloženih manjkajočih dveh pogodb pa izhaja, da vsaka zase izpolnjuje naročnikovo zahtevo po vsaj 12 mesečni uporabi. Izbrani ponudnik še dodaja, da sam v vsem času ni opravil takšnih sprememb na KPIS, ki bi pomenile nov sistem oz. novo aplikacijo, da bi to bilo mogoče šteti za ločeno referenco.
- Naročnik je izbranemu ponudniku že 12. 9. 2014 po elektronski pošti poslal poziv na dopustno dopolnitev in pojasnilo ponudbe. Izbrani ponudnik je tako referenčnega naročnika že 15. 9. 2014 prosil za ponovni podpis obrazca REF3 z vsemi tremi pogodbami. Tako je povsem jasno, da je izbrani ponudnik bil že seznanjen s pozivom 12. 9. 2014, torej preden je referenčni naročnik nov obrazec REF 3 še enkrat podpisal.
- V zvezi z izpolnjevanjem kadrovskega pogoja izbrani ponudnik navaja, da je vlagatelj spregledal pogoj iz točke 9.1.3.6 razpisne dokumentacije, ki določa, da mora ponudnik izkazati poznavanje najmanj 30% vsebinskih področij, kot so opredeljene v obrazcu REF4 in ki jih pokriva predmet naročila. Ponudnik mora dokazati, da je v zadnjih petih letih od objave obvestila o naročilu postavil in/ali vzdrževal vsaj en sistem z vsebinskimi lastnostmi, ki so navedene v obrazcu REF4 »Izjava referenčnega naročnika za vsebinsko področje«. Ponudnik lahko z največ tremi prilogami obrazca REF4 izkaže, da obvladuje vsaj 30 % vsebinskih področij dela, kot so zahtevana v prilogi obrazca REF4. Poleg tega je v točki 9.1.4.1.e. razpisne dokumentacije določeno: najmanj 4 (štiri) ter največ 7 (sedem) kadrov, ki kumulativno pokrivajo vsebinska področja del, navedenih v obrazcu REF5 pod točkami 3, 4 in 5 in hkrati vsebinsko pokrivajo vsebinska področja z obrazca REF4. Po mnenju izbranega ponudnika ni logično, da bi naročnik najprej dopuščal, da ponudniki s kadri izkažejo obvladovanje najmanj 30 % področij iz REF4, nato pa pri kadrovskih pogojih zahteval, da izkažejo obvladovanje vseh področij iz REF4, kar naj bi za vlagatelja pomenila točka 9.1.4.1.e. razpisne dokumentacije. V citirani točki razpisne dokumentacije ni izrecno zapisano, da morajo kadri poleg naštetih področij iz REF5 hkrati pokrivati vsa vsebinska področja iz REF4. Tega niti naročnik ni tako razumel, sicer bi izbranega ponudnika pozval na dopolnitev oz. pojasnilo ponudbe. Določilo točke 9.1.4.1.e. je po mnenju izbranega ponudnika potrebno brati in razumeti le skupaj z določilom točke 9.1.3.6. razpisne dokumentacije, torej v nobenem primeru tako, da bi naročnik s kadri kumulativno moral pokrivati vsa področja iz REF4, temveč le najmanj 30 % področij iz REF4 oz. toliko, kolikor je navedel v skladu z zahtevo točke 9.1.3.6 razpisne dokumentacije. Tudi navodilo na obrazcu REF5, s katerim se dokazuje izpolnjevanje zahteve 9.1.4.1.e, je po mnenju izbranega ponudnika jasno, saj je določalo, da je sodelovanje na referenčnem projektu potrebno označiti samo za vodilnega analitika in vsakega vodilnega razvijalca. To je izbrani ponudnik storil, vendar to ni bilo zahtevano za kadre pod točko e). Z obrazcem REF4 pa se izkazuje izpolnjevanje zahteve 9.1.3.6., ki se nanaša na usposobljenost ponudnikov. Izbrani ponudnik meni, da je izpolnil vse zahteve iz razpisne dokumentacije, ki jih je glede na navodila mogel. Ponudniki morajo izpolniti le minimalne zahteve iz razpisne dokumentacije, kar pa ne pomeni, da prijavljeni kadri izbranega ponudnika znanj iz točke 1 obrazca REF4 nimajo oz. tega področja ne pokrivajo, le označiti tega ni bilo potrebno. Vsebinsko pokrivanje področij iz REF4 za kadre po zahtevi iz 9.1.4.1.e. pa ne pomeni dokazovanja referenc kadrov iz projektov ponudnika, ki jih je prijavil na REF4, temveč zgolj znanja kadrov, ki jih imajo iz katerihkoli projektov in ki se nanašajo na področja, navedena na obrazcu REF 4. Vlagateljevo navajanje, da bo zaradi »nepokrivanja« področja 1 iz REF 4 delo ostalo neopravljeno, je neutemeljeno in gre le za njegovo domnevo. Razpisna dokumentacija je postavila minimalne tehnične in kadrovske pogoje oz. zahteve, ki jih je izbrani ponudnik izpolnil, in le to je merodajno za presojo v konkretnem primeru.
- V zvezi z zasedenostjo kadrov izbrani ponudnik meni, da ugotavljanje zaposlenosti kadrov ne more biti predmet postopka javnega naročanja. Očitek je neutemeljen in preuranjen, saj v tem trenutku izbranemu ponudniku ni mogoče pripisati neresnične izjave o zagotovljenih kadrih. Samo partner RAIS, d. o. o., je lahko ob oddaji ponudbe ocenil, koliko bodo, glede na dejansko zasedenost na drugih projektih, imenovane osebe na voljo naročniku pri predmetnem javnem naročilu. Če bi se pozneje izkazalo, da izbrani ponudnik svoje izjave na REF 5 ne more izpolniti, bo imel naročnik takrat ustrezne pravne mehanizme in sredstva zavarovanja, v tem trenutku pa ni mogoče posegati v fazo izvajanja bodočih pogodb. Izbrani ponudnik pojasnjuje podrobnosti okvirnega sporazuma, ki ga izvaja za Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, in navaja, da ta naročnik dejansko naroča manj dela oz. dograditev, kar je tudi v skladu z določbami okvirnega sporazuma. Posledično je angažiranih bistveno manj kadrov od prijavljenih. Izbrani ponudnik tudi navaja, da vlagatelj svoje navedbe utemeljuje na predvidenih urah in načinu delitve prilivov med RAIS, d. o. o., in ISA.IT, d. o. o., kar je povsem pavšalna in nedokazana trditev. Izbrani ponudnik pojasnjuje, da imajo osebe, ki jih je imenoval, glede na naravo del dovolj časa, da delajo tudi na drugih projektih, kar potrjuje tudi dejstvo, ki ga navaja tudi vlagatelj, in sicer da je RAIS, d. o. o. poleg dela na okvirnem sporazumu ustvaril še dodatne prilive.
- Na očitke o spreminjanju predmeta ponudbe oz. zmanjševanju števila ključnega osebja izbrani ponudnik navaja, da je naročnik le odpravljal formalno nepopolnost ponudbe. P. T. je bil predviden za izpolnjevanje pogoja d) točke 9.1.4.1 Navodil. V skladu s pogojem d) naročnik zahteva najmanj pet in največ sedem tehničnih kadrov, ki kumulativno pokrivajo vsa področja dela in vsebino, navedena v obrazcu REF5 (zaporedne številke od 6 do 9) in imajo eno ali več let delovnih izkušenj na projektih, ki vsebujejo enaka programska orodja. Izbrani ponudnik je prijavil šest tehničnih kadrov, ki izpolnjujejo navedene pogoje, pri čemer je bil P. T. predviden za izvajanje del – programiranje PowerBuilder. Izbrani ponudnik je sam odpravil formalno nepopolnost tako, da je izpolnjevanje pogoja d) točke 9.1.4.1 Navodil izkazal s petimi tehničnimi kadri, ki so že bili prijavljeni in izpolnjujejo navedene zahteve, in sicer M. B., S. C., T. S., F. S. in P. I. V prilogi je izbrani ponudnik dal ustrezna dokazila. Za osebe M. B., T. S., F. S. in P. I je izbrani ponudnik že priložil dokazila, v priloženih obrazcih REF5 pa je za osebi S. C. in D. C. povečal predviden odstotek dela. Prav tako je v seznamu ključnega tehničnega osebja pri osebah S. C. in D. C. povečal predvideni mesečni obseg dela, izražen v urah. Glede očitka o zmanjšanju števila kadrov izbrani ponudnik pojasnjuje, da je prvotno ponudil več, kot je bilo minimalno število zahtevanih kadrov v točki 9.1.4.1.d. razpisne dokumentacije. Zato je eno osebo s področja programiranja Power Builder umaknil, pri tem pa je predmet javnega naročila ostal nespremenjen. Izbrani ponudnik pojasnjuje, da gre v tem postopku za predmet naročila v pogledu števila ur, ki jih morajo opraviti po različnih področjih delavci, ki izpolnjujejo zahteve naročnika, zato je povsem jasno, da izbrani ponudnik glede ponujenega predmeta naročila ni ničesar spreminjal. Z vidika identitete predmeta javnega naročila so število kadrov in imena kadrov nepomembna, če so kadri usposobljeni in jih je zagotovljeno po posameznih postavkah minimalno število po zahtevah razpisne dokumentacije. Vsemu temu je izbrani ponudnik zadostil in ni prišlo do zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročila. Predmet naročila ni »najem« konkretnih oseb, temveč opravljanje storitev s strani ustreznega števila usposobljenih kadrov, ne glede na njihovo ime.
- Izbrani ponudnik iz nobenega dostopnega dokumenta predmetnega razpisa ni mogel ugotoviti, da naj bi potreboval za izvajanje vzdrževanja MFERAC tudi pravice na EAF oz. Taktika BPMS. Zato je ponudba izbranega ponudnika popolnoma v skladu z vsemi zahtevami, še posebej pa tehničnimi specifikacijami razpisne dokumentacije. Izbranemu ponudniku se zdi presenetljivo, da naj bi samo vlagatelj razpolagal z razvojno kodo oz. materialnimi avtorskimi pravicami, glede na to, da je vlagatelj ob prenehanju pogodbe izbranega ponudnika nemoteno prevzel delo na sistemu MFERAC. Del naročila, ki ga je dobil vlagatelj v obdobju od 2010 do 2014, je bila tudi pogodba, ki je v 22. členu določala ureditev lastništva oz. avtorskih pravic na programski opremi, in sicer tako, da je naročnik imetnik vseh ustreznih materialnih avtorskih pravic. Vsekakor pa so navedbe vlagatelja v tem delu prepozne, saj se vsebinsko nanašajo na razpisno dokumentacijo. Poleg tega lahko prepozen očitek vlagatelja posega zgolj še v fazo bodočega izvajanja pogodbe, ne pa v fazo izbora ponudb, saj v tehničnih specifikacijah razpisne dokumentacije ni nikakršnih zahtev ali navedb v zvezi z EAF ali Taktika BPMS. Izbrani ponudnik sicer meni, da ima naročnik vso izvorno kodo vseh aplikacij sistema MFERAC, zaradi česar bodoča izvedba pogodbe ne bi smela biti vprašljiva. Izbrani ponudnik tudi meni, da je strokovno mogoče sistem MFERAC vzdrževati in nadgrajevati, četudi naročnik zgolj izvorne kode EAF in Taktika BPMS nima. Predmetno pogodbo je mogoče izvesti, ker je na podlagi izvorne kode vseh aplikacij sistema MFERAC mogoče premostiti tudi situacijo, ki jo zatrjuje vlagatelj, če bi dejansko sploh nastala.
- Izbrani ponudnik opozarja, da je vlagatelj zlorabil zahtevo za dodatno obrazložitev, da si je pridobil dodaten rok za pravno varstvo, ki si ga je še podaljšal z izogibanjem vročitvi. Vlagatelj je iz odločitve o oddaji naročila namreč vedel, zakaj njegova ponudba ni bila izbrana, ker je bila po merilu manj ugodna od ponudbe izbranega ponudnika. Poleg tega institut dodatne obrazložitve ni namenjen temu, da bi naročnik vlagatelju dajal določena pojasnila glede preverjanja dejstev.
Na podlagi navedenega izbrani ponudnik predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.
Naročnik je dne 17. 11. 2014 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik odgovarja na posamezne revizijske navedbe:
- Po mnenju naročnika je treba na področju informatike razlikovati med sistemom, projektom in pogodbo. Sistem sestavljajo programska oprema, produkcijska baza, strojna oprema in drugo, ki omogočajo uporabnikom izvajanje poslovnih funkcij z uporabo računalniške tehnologije. Projekt je sestavljen iz ciljev, nalog in aktivnosti za dosego ciljev. V ta namen je običajno vzpostavljena projektna organizacija, preko katere se vodi oziroma izvaja projekt — npr. v primeru naročnika je MFERAC03 ali MFERAC04 projekt. Cilji projektov pri naročniku so razvoj in vzdrževanje sistema MFERAC in podpora uporabnikom. Oba navedena projekta vodi naročnik ter ga izvaja delno samo delno pa z zunanjimi izvajalci. Pogodba je sklenjena z izbranim izvajalcem za sodelovanje (v tem primeru na projektu) pri razvoju in vzdrževanju sistema. Od leta 1998, ko je bila zaključena izgradnja sistema MFERAC (računalniško podprt enotni računovodski sistem), se uporabljajo naslednje definicije: sistem MFERAC – Enotni računalniško podprti finančno računovodski sistem Ministrstva za finance; projekti – v zvezi s sistemom MFERAC so bili v preteklosti izvedeni projekti MFERAC, MFERAC01, MFERAC02, MFERAC03 in MFERAC04; pogodbe – v okviru vsakega projekta je bila sklenjena ena ali več pogodb z izvajalci. Sistem MFERAC je programski produkt, katerega lastnik je Republika Slovenija in je rezultat lastnega znanja. MFERAC03 in MFERAC04…
