14.38 Novela ZJN-3D (2023)
Odvetnica Miriam Ravnikar Šurk
21. februarja 2023 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel novelo ZJN-3D, ki pa se kar močno razlikuje od besedila, ki je bilo poleti 2022 poslano v obravnavo. Primerjava med obema predlogoma novele ni smiselna, vsekakor bi prinesla le zmedo, zato se bom v celoti posvetila le novostim in primerjavi z do sedaj veljavnim zakonskim besedilom. V članku bom povzela predvsem vsebinske novosti, tistih manjših zaradi preglednosti ne bom povzemala.
Zakonodajalec je pri ti. evidenčnih naročilih (drugi odstavek 21. člena zakona) uvedel obveznost naročnika, da so vsi ponudniki, ki so oddali ponudbo, v 30 dneh od oddaje naročila pisno obveščeni o izboru.
V postopku s pogajanji brez predhodne objave (prvi odstavek 46. člena zakona) v ti. nujnih ukrepih (točka č) bo potrebno poleg okoliščin, s katerimi se utemelji skrajna nujnost, upoštevati še dodano zahtevo, in sicer bo izvedba postopka dopustna pod pogojem, da naročnik, kadar je to objektivno mogoče, gradnje, blago ali storitve po tem postopku odda le za čas do sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila po izvedenem transparentnem postopku, ki ga mora za gradnje začeti najpozneje v 90 dneh od pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila, za blago in storitve pa najpozneje v 30 dneh od pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila. Zakon uvaja pogoj, ki smo ga pravzaprav pogrešali – časovno namreč zamejuje obseg javnega naročila in tako prekinja nekorektno prakso nekaterih naročnikov.
Očitno bo postopek s pogajanji brez predhodne objave, ki je seveda najmanj transparenten med vsemi, vendarle pridobil nekaj transparentnosti - naročnik bo moral v dokumentaciji navesti in obrazložiti razloge za izbiro postopka ter namero o izvedbi in obrazložitev pred začetkom postopka posredovati zagovornikom javnega interesa, kot jih določa zakon, ki ureja pravno varstvo na področju javnega naročanja.
Novo je besedilo tretje alineje četrtega odstavka 67. člena zakona, ki jo zaradi preglednosti povzemam v celoti s poudarki na posameznih elementih.
Pogodba v primerih javnih naročil, ki niso zajeti v prvem odstavku 67.a člena zakona (ti. posebna določba za javna naročila za izvajanje podpornih aktivnosti naročnika), mora vsebovati razvezni pogoj, ki se uresniči:
-
če je naročnik seznanjen, da je sodišče s pravnomočno odločitvijo ugotovilo kršitev obveznosti iz drugega odstavka 3. člena zakona (veljavne obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava) s strani izvajalca pogodbe o izvedbi javnega naročila ali njegovega podizvajalca ali
-
če je naročnik seznanjen, da je pristojni državni organ pri izvajalcu pogodbe ali njegovem podizvajalcu v času izvajanja pogodbe ugotovil najmanj dve kršitvi v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno in za kateri mu je bila s pravnomočno odločitvijo ali…
